Pomurje

Mojca Bernjak, kostumografka mariborskega lutkovnega gledališčapetek, 16.06.2017

avtor: Majda Horvat
Lepo bi bilo, če bi nehali dojemati lutkovno gledališče le kot teater za otroke, pravi – Pri njenem delu je ključna inovativnost
Mojca Bernjak iz Melinec je v Ljubljani končala študij oblikovanja tekstilnih oblačil in konec lanskega leta postala kostumografka v Lutkovnem gledališču Maribor. A še preden je prišla v teater, kjer je našla uresničitev svojih sanj, je za zaslužek delala marsikaj, vmes pa iskala priložnosti v svetu umetniškega ustvarjanja. Med drugim je bila kot prostovoljka asistentka za posebne učinke pri odmevnem celovečernem slovenskem filmu Idila, ki je bil lani predstavljen na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, pripravljala kostume za dva videospota, po osebnem povabilu ustvarjala lutke in še marsikaj, kar se je ponudilo.

Z lutkovnim gledališčem se je prvič srečala pred šestimi leti, ko ji je znanec iz gledališča povedal, da potrebujejo pomoč pri izdelavi lutk za predstavo Žaba Greta. Zelo dobro se je ujela z zaposlenimi in tudi po opravljenem delu z njimi ohranila stik. Medse so jo potem spet povabili v času evropske prestolnice kulture, ko je mariborsko lutkovno gledališče s programom Japonska jesen sodelovalo z Norijukijem Savo. Bernjakovi so takrat zaupali izdelavo vseh kostumov in vse drugo, kar je bilo povezano s tekstilom pri lutkah in sceni. »To pa je bil zalogaj,« pove sogovornica. Najprej je tri ure delala v gledališču, nato osem ur na delovnem mestu in potem spet v delavnici gledališča.

Nenehno mletje idej


Za to predstavo so bili sicer pripravljeni neki predlogi, pove, dostikrat pa so glede kostumov pripravljene le risbice, s katerimi si ni mogoče kaj dosti pomagati. Primeri so lahko popolnoma različni, od tega, da je kostum treba izdelati od idejne zasnove, skice vse do končnega izdelka, ali pa je potrebna le izvedba kostuma po vnaprej pripravljenih predlogih. Pogosto se zgodi, da pride pri iskanju najboljše rešitve ob sodelovanju z režiserjem, avtorjem likovnih podob in drugimi člani ekipe do sprememb. »Zato pa je pri delu potrebna inovativnost, inovativnost in spet inovativnost,« pove Bernjakova. Treba je namreč misliti na to, kako bo vse delovalo, kako bo uporabno in tudi, kako bo videti na odru, njeno razmišljanje kot kostumografke pa je veliko bolj kot na likovno podobo usmerjeno na tehnološke rešitve in zamisli. »Gre za nenehno mletje idej v ekipi in zato tega, kar zdaj počnem, ne zamenjam več z ničimer. To je bila vedno moja velika želja, čeprav sem se v lutkovnem gledališču znašla povsem naključno.«

V ospredju lutkovne predstave so vedno igralci, režiser in likovnik, le redki v občinstvu pomislijo na prispevek, ki ga k temu dodajo ustvarjalci v delavnici. »Na odru je zgodba, ki jo gledaš enako kot na primer gledaš film, in le redki se zato sprašujejo, kako je kaj nastalo. Sama pa se moram včasih prav lopniti, češ, saj nisi prišla na predstavo zato, da boš gledala, kako je kaj narejeno in kateri triki so bili uporabljeni,« o prevzetosti z gledanjem hrbtne strani predstave pove Mojca. Se pa s tem, da je pri občinstvu delavnični prispevek manj zaznan, ne ukvarja preveč. Zanjo je pomembno, da so obiskovalci predstave dobili občutek, da gre za delo ekipe in da na odru vse deluje lepo. Občinstvo je namreč tisto, ki ovrednoti izdelek v celoti in ne po delih.

Kukanje v skrivnosti zaodrja pa postaja tudi del ponudbe mariborskega lutkovnega gledališča. Pri njih temu rečejo Za zaveso, ko se obiskovalci lahko sprehodijo po hiši in vidijo, kje kaj poteka ali kako kaj deluje. »Predvsem pa bi bilo lepo, če bi nehali dojemati lutkovno gledališče le kot teater za otroke. Saj je večinoma res za otroke, vendar so nekatere predstave super za vse. Če ne drugo, si odrasli ob njih lahko spočijejo možgane. In na koncu greš še v kavarnico, kjer ob dobri družbi spiješ kavo. Kaj si lahko želiš lepšega.«

Nekoč les, danes poliestri …


Kaj pa če ... je ena takšnih predstav, ki je za otroke, ampak se ob njej tudi starejši spomnijo iger, ki so se jih sami igrali kot otroci, priporoča sogovornica, pa tudi Sen kresne noči Williama Shakespeara je nekaj čudovitega za mlade in stare, pa predstava Andrej Nespanec. Na področju senčnega gledališča je inovativna predstava Pirat in luna, vredno ogleda pa je še marsikaj iz njihovega repertoarja.

Gledališče je bilo in bo ostalo izrazito vizualna oblika umetnosti, v kateri pa se tako kot povsod dogaja napredek. Tega je mogoče spremljati tudi pri uporabi materialov in naprednih tehnologij. Včasih so bili v lutkovnem gledališču osnovni materiali les, pena, krpa in vrvica, pa igla in sukanec, pove sogovornica, zdaj pa je mogoče izbirati od klasičnih materialov vse do silikonov in poliestrov ter od pločevine do magnetov. Ta pestrost pa odstira nešteto možnosti za inovativnost in kreativnost. »Tekstil ostaja zame še vedno inspiracija in k njemu se vračam vedno znova in znova. Nisem pa v nekem kalupu, saj me zanima še vse drugo,« pove Bernjakova. Čeprav se zdi, da je tekstil v gledališču vse bolj odrinjen na stran, je z njim mogoče ustvariti najbolj nore skulpture ali vizualno umetnost ali samo oblačilo. Japonci na primer so obsedeni z origamijem in ustvarjanjem skulptur, ki jih lahko nosiš tudi kot obleko, pove sogovornica, vendar je za tovrstno umetnost treba imeti veliko časa. Tega pa pri ustvarjanju v gledališču navadno ni na pretek. »Ampak jaz še vedno prisegam na to, da je vse, kar je narejeno, narejeno kakovostno.«  

Vestnik št. 7, 16.2.2017
oglasno sporočilo
Ocena
Ocena
Komentiraj
Ni komentarjev.
Arbitražni sporazum bo posegel v kmetijstvo - Prehodnega obdobja je konec, kmetj... » več
Vse sledi vodijo na Madžarsko - Preiskava marčne tatvine dveh velikih vozil » več
Pomurci gredo radi k zdravnikom v tujini - Zdravstvena zavarovalnica povrne del s... » več
Iz okolijskega dovoljenja izrinili občino - Ocean Orchids namerava širiti rastl... » več
E-NOVICE
Prijavite se na pomurske elektronske novice.
POŠLJI
VESTNIK
oglasno sporočilo
NAJBOLJE OCENJENO
Uspeh džeZZve na festivalu Zelenkovac Prekmurski etno džez kvartet džeZZva se je pred kratkim vr... » več
NAJBOLJ KOMENTIRANO
Slovenske ekološke kmete omejuje trg Rast ekološke pridelave in prireje v Sloveniji zaostaja za ... » več
Sprejem za Marina Kegla Pri restavraciji Sport.s (blizu teniških igrišč) v Murski... » več
2. SNL: Farmtech Veržej – AŠK Bravo 1 : 2 (1 : 1) V 3. krogu 2. slovenske nogometne lige je Farmtech v Veržej... » več