vestnik

150. obletnica rojstva velikana slovenske arhitekture, ki je v Prekmurju pustil "belo golobico"

Vestnik.si, 23. 1. 2022
Jure Banfi
Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda, Bogojina
Aktualno

Pred 150 leti se je rodil arhitekt Jože Plečnik, ki je deloval v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, a je dal pomemben prispevek tudi Prekmurju. Ob jubileju je letošnje leto vlada razglasila za Plečnikovo leto.

Gre za bogojinsko krasotico - cerkev Gospodovega vnebohoda. Plečnikova cerkev oziroma bela golobica, kot jo imenujejo domačini, velja za eno najlepših stavb sodobne sakralne arhitekture v Sloveniji. Prvotna cerkev, spomenik prekmurske gotike iz 14. stoletja, je ohranjena in služi v novi cerkvi kot kor in podkorna lopa ter predstavlja dostop v novo cerkev. 

Plečnikova mojstrovina, ki je bila postavljena v letih 1924 in 1927, in sicer ob stranici starejše baročne cerkve, se razlikuje od drugih cerkva že po zvoniku, ki je zasnovan kot valjast stolp, in valjasti stolp je v istem obdobju prizidal tudi svoji hiši v Trnovem v Ljubljani. Pokrajinska stavbarska tradicija se kaže v notranjosti cerkve, kjer je Plečnik uporabil sestavine starokrščanske arhitekture s kamnitimi stebri in lesenim stropom. 

joze_plecnik
Wikipedija
Jože Plečnik velja za največjega slovenskega arhitekta.

Plečnik se je rodil leta 1872 v Ljubljani

Obiskoval je umetnoobrtno šolo v Gradcu, nato se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil profesor Otto Wagner. Po končanem študiju in študijskem bivanju v Italiji se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Sprva je delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt. 

Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.

V Ljubljani je z NUK ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice je uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Vabili so ga tudi na druge konce domovine, njegovo delovanje pa je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije. Umrl je na svojem domu v Trnovem. Petdeseto obletnico njegove smrti leta 2007 je država obeležila s Plečnikovim letom.

jože-plečnik arhitekt bogojinska-cerkev
Kaj zdaj berejo drugi