O Bésedi sami
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski poslanec iz Svobode se je zmotil in podprl predlog SDS
Odbor DZ za notranjo politiko je danes potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma. Kljub nasprotovanju poslancev koalicije, je bil predlog ob podpori pomurskega poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet.
V spomin na velikega rodoljuba, duhovnika in zgodovinarja Antona Krempla, ki je kot duhovnik nazadnje služboval v Mali Nedelji, ter po zaslugi narodno zavednega prebivalstva Male Nedelje se je 15.septembra 1867 ob treh popoldne, na travniku takratnega posestnika Jurija Strajnšaka v Bučkovcih pri Mali Nedelji, odvila velika narodna slavnost. Organizator malonedeljskega gibanja, ki se ga je udeležilo okoli pet tisoč ljudi in ki je postavilo temelje uradne uveljavitve slovenskega jezika, je bil Božidar Raič.
»Prišel je dan 15.septembra. Že prejšnji večer so možnarji naznanjali svečanost. Pri pozni maši je bil ves prostor okoli cerkve gosto natlačen; dasi je bil začetek napovedan za ob treh popoldne, je že okoli ene od vseh strani začela vreti tolika množica ljudstva, »da se ceste niso spretrgale«. Vozovi, z venci opleteni in s smrečjem ozaljšani, so iz Ptuja pripeljali gledališke igralce, pevce in drug goste. V Moravcih so se za dve uri ustavili; tam so jih domačini pričakali »po slovenski šegi s kruhom soljo in rujnim vincem«, a posestnik »G.« je krepko pozdravil »čvrste in neprestrašene branilce svojih (!) pravic in hrabre zagovornike slovenskega naroda,« je po pripovedovanjih in poročilih dogajanje zapisal dr. Fran Ilešič, v časopisu za zgodovino in narodoslovje. Malo Nedeljo so si izbrali, ker se jim je zdela nacionalno najtrdnejša.
151 let pozneje
Na predvečer obletnice, 14. septembra 2018, so se po 151. letih v Kulturnem domu v Mali Nedelji s ponosom spomnili takratne prireditve domoljubnih prednikov, ki so se borili za slovenski jezik. Županja Ljutomera, mag. Olga Karba, je ob tej priložnosti poudarila, da je letos izjemno pomembno leto, saj so avgusta slovesno obeležili tudi 150 let prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
Kako pomembna je zgodovina, je pojasnil tudi osrednji govornik Anton Božič, laični zgodovinar prleških korenin. V svojem govoru se je dotaknil predvsem Antona Krempla, »iskrenega Slovenca in gorečega rodoljuba«, kot ga je v Drobtinicah za leto 1862 predstavil škof Anton Martin Slomšek. Krempl je napisal prvoobsežnejšo zgodovinsko knjigo v slovenskem jeziku. »Štejem si v čast, da so moji predniki rešili Kremplove rokopise. Moj prapradedek, isto Anton Božič, jih je rešil leta 1857, leta 1929 pa jih je njegov sin predal knjižnici.« Predsednici KD Antona Krempla Mala Nedelja Liljani Peršak je ob tej priložnosti izročil ponatis Kremplovega rokopisa »Dogodivšine štajerske zemle«.
Orisal je tudi dogodke iz tistega časa. »To je bila prva Béseda, kjer se ni smelo govoriti oziroma delati tisto, kar so predložili, ampak so jim takrat veliko stvari črtali iz njihovega programa. Niso smeli igrati gledališke igre »Samo, prvi slovenski kralj«, ker so ugotovili, da bi bili igralci oblečeni v preveč slovenska oblačila,« je povedal.
Obletnice so se udeležili udeležili tudi podžupan občine Ljutomer Janko Špindler, poveljnik murskosoboške vojašnice major Dušan Lazar, vodja Uprave zaobrambo Maribor Miroslav Rauter, rojak in osrednji govornik Anton Božič , člani občinskega sveta občine Ljutomer in sveta krajevne skupnosti Mala Nedelja – Radoslavci, predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij in domačih ter okoliških društev. V kulturnem programu so nastopili učenci šestega razreda osnovne šole Mala Nedelja, prireditev pa se je zaključila s koncertom Slovenske vojske, ki ga vodi Ljutomerčan Grega Vidmar.
