vestnik

Obnova in nega gozda sta temelja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi

Vestnik, STA, 21. 3. 2021
Niko Časar
Gozd
Aktualno

Danes obeležujemo mednarodni dan gozdov. Letos poteka pod geslom Obnova in nega gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja. V tej luči se omenja prispevek trajnostnega upravljanja in obnove gozdov k ohranitvi biotske raznovrstnosti, boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju gospodarstva, pa tudi pomen gozdov za zdravje in dobro počutje ljudi.

Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu zbrali nekaj podatkov, ki so, kot so zapisali, lahko v veliko pomoč pri načrtovanju in odločitvah v zvezi s trajnostnim upravljanjem in obnovo gozdov. 

Na gospodarjenje z gozdovi vse bolj vplivajo podnebne spremembe. Naravne ujme so bile v zadnjih letih silovitejše (žledolom in vetrolomi), zato gozdnogojitvena dela v zadnjem času v veliki meri narekujejo posledice teh pojavov. Predlani je bilo v Sloveniji posekane 5,3 milijona kubičnih metrov lesne mase, od tega je delež sanitarne sečnje znašal 53 odstotkov, so navedli. V obnovo gozdov je bilo predlani vloženih en milijon evrov, za negovalna dela je bilo porabljenih 1,5 milijona evrov, za drevesne sadike za redno obnovo pa je bilo porabljenih 300 tisoč evrov.

jesen, listje, gozd, jesenske-barve
M.V.
Gozd

Gozdovi so kot vir lesa za Slovenijo pomemben naravni vir. Pomen rabe lesa narašča, saj je njegova obdelava energetsko nepotratna in prijazna do okolja. Predlani je bilo v Sloveniji proizvedenih 4,7 milijona kubičnih metrov gozdnih lesnih sortimentov, pri tem je bilo 53 odstotkov hlodov za žago in furnir, 25 odstotkov lesa za kurjavo, 21 odstotkov lesa za celulozo, dva odstotka pa je predstavljal drug okrogel industrijski les. Vrednost celotne gozdarske proizvodnje je leta 2019 znašala 548 milijonov evrov. Gozdarstvo, lesnopredelovalna industrija in papirna industrija so v Sloveniji zaposlovali več kot 21 tisoč ljudi. Skupaj so te dejavnosti ustvarile 919 milijonov evrov bruto dodane vrednosti, največ gozdarstvo.

c7a423ddba4ee09630fe1e7d8efbd5f3
Nataša Juhnov
Hlodovina
Ob mednarodnem dnevu gozdov so na statističnem uradu še izpostavili, da bo trajnostna raba lesa za energijo, gradnjo in druge namene v prihodnje pomembna pri izpolnjevanju več globalnih trajnostnih ciljev. Zato je delež izvoza gozdnih lesnih sortimentov izmed doma proizvedenih sortimentov pomemben kazalnik izgube proizvodnega potenciala. Leta 2019 je Slovenija izvozila 40 odstotkov v tem letu doma proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov, 60 odstotkov doma posekane lesne surovine pa je ostalo doma za nadaljnjo potrošnjo. Doslej je bil delež izvoženih gozdnih lesnih sortimentov največji v letu 2017, in sicer je znašal 66 odstotkov. 

jesen, jesenske-barve, gozd, narava
Damjana Nemeš
Gozd.

Na kmetijskem ministrstvu so medtem poudarili, da sta obnova in nega gozda temelja trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. V Sloveniji obnova gozdov poteka večinoma po naravni poti, saj velika večina dreves zraste iz semen lokalnih odraslih dreves. Kjer ta način obnove ni mogoč, pa pristojni gozdu pomagajo s sajenjem ustreznih drevesnih vrst. Zadnja leta obseg obnove gozdov v Sloveniji raste zaradi številnih naravnih ujm in njihovih negativnih posledic za gozdove. Lani je bil obseg obnove gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja največji v zadnjih 20 letih. Posajenih je bilo nekaj več kot 1,9 milijona sadik 30 različnih drevesnih vrst na preko 700 hektarjih gozdnih površin.

ecedec21f9304034181580e2c9eedcd2
Nataša Juhnov
Drevesa
V Čebelarski zvezi Slovenije ob tem dodajajo, da so gozdovi pomembni tudi za čebele. Zato si želijo, da bi se v prihodnjem obdobju posadilo večji delež medovitih drevesnih vrst, kot so smreka, jelka, pravi kostanj, divja češnja, javor in lipa.

Kaj zdaj berejo drugi