vestnik

345 Pomurcev uveljavlja krajši delovni čas zaradi starševstva

Marina Vrbnjak, 14. 11. 2019
Pixabay
V Pomurju je trenutno 345 upravičencev, od tega 297 mater in 48 očetov.
Aktualno

Delodajalci pogosto sprašujejo, ali morajo zaposlenim zaradi starševstva omogočiti delo za krajši delovni čas od polnega, če ti to želijo. Gre za zakonsko pravico, ki je delodajalec delavcu ne sme odreči.

Krajši delovni čas lahko izkoristi eden od staršev, ki mora delati vsaj polovični delovni čas oziroma 20 ur na teden. »To pravico delavec pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti,« je povedala Danica Šebjanič, strokovna delavka za starševsko varstvo pri CSD Pomurje. »Te pravice pa veljajo tudi za starša, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.« Pri tem je pomembno opozoriti, da država ne plača prispevkov od dejanske plače starša, temveč od minimalne plače. »Delovna in pokojninska doba se priznata v celoti, kot bi delal polni delovni čas, štirideset ur tedensko, delodajalec pa delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti,« je še pojasnila. Staršu pripadata celoten letni dopust ter celoten regres.

Ne oba hkrati
Pravica do krajšega delovnega časa staršu pripada, če neguje in varuje otroka do tretjega leta, v primeru dveh ali več otrok pa do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Pri tem je pomembno poudariti, da mora eno leto krajši delovni čas obvezno izkoristiti drugi starš. »Če starša ne uveljavljata te pravice takoj po končanem porodniškem dopustu za drugega otroka v dvanajstih mesecih, jo lahko drugi starš izkoristi do konca prvega razreda osnovne šole mlajšega otroka. V tem primeru je eno leto neprenosljivosti pokrito,« je pojasnila Šebjaničeva. Ravno tako ne moreta oba starša pravice uveljavljati hkrati, da bi denimo vsak delal dve uri manj.

IMG_20191105_135612
Marina Vrbnjak
»To pravico delavec pridobi pri svojem delodajalcu, na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti,« je povedala Danica Šebjanič, strokovna delavka za starševsko varstvo pri CSD Pomurje.

Ukrep v večini izkoristijo matere
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Sloveniji devet tisoč staršev, ki delajo krajši delovnik zaradi starševstva. V evidencah CSD Pomurje je trenutno 345 upravičencev, od tega 297 mater in 48 očetov. Večinoma se za krajši delovnik odločajo mame, ker je to zanje včasih edina možnost. »Po končanem starševskem dopustu sem se odločila, da bom v službi zaprosila za šesturni delovnik,« pravi mama iz Murske Sobote, ki dela v zasebnem sektorju. »Pred sklenitvijo aneksa o skrajšanem delovnem času sem imela v kadrovski službi nekaj težav, predvsem zaradi prilagoditve urnika dela in ker sem bila sploh prva, ki se je odločila za uveljavljanje te pravice. A uspeli smo se dogovoriti,« še pove. Čeprav zakon ne določa omejitev glede razporeditve delovnega časa, so ji omogočili, da dela le v dopoldanskem času. »To in krajši delovni čas mi veliko pomenita, saj zjutraj in popoldne brez nepotrebnega hitenja in obremenjenosti z uro poskrbim za otroka in njun odhod v vrtec, pa tudi več časa jima lahko posvetim,« poudari. Plača je seveda manjša, sorazmerno glede na število ur, ki jih opravi.

Zahtevkov staršev malo
Krajši delovni čas je v tujini pogost ukrep za lažje usklajevanje dela in družinskih obveznosti. Za mnoge mlade starše je privlačna možnost, a se le redki odločijo zanjo. Ne samo zaradi finančnih razlogov, ampak tudi zaradi bojazni, da bo obseg del neprilagojen delovnemu času ali da bodo diskriminirani. »V Radenski se doslej s predlogom oziroma zahtevami zaposlenih za uveljavljanje pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva nismo srečali,« je povedala Alenka Dujanović iz Radenske in dodala, da že dve leti zaposlenim omogočajo tri dni t. i. privatnega dopusta, ki ga vsak zaposleni lahko izkoristi poleg rednega dopusta po slovenski zakonodaji. Tudi v podjetju Radgonske gorice nihče ne uveljavlja te pravice. »Zadnjih deset let tudi ni bilo nobenih tendenc za uveljavljanje tega,« nam je povedala Polona Hraščanec.
Povsem drugače je v podjetju Wolford, kjer trenutno s krajšim delovnim časom v različnih časovnih obsegih delo opravlja osem zaposlenih. »Kot podjetje, ki zaposluje predvsem ženske (97 odstotkov), razumemo željo in potrebo po opravljanju dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva. Naša želja je biti staršem prijazno podjetje,« je pojasnil prokurist Jani Polanšček. Podobno je v podjetju Elrad iz Gornje Radgone, kjer je zaposlenih petsto ljudi, trenutno pa to pravico izkorišča pet zaposlenih. Porasta zahtevkov v zadnjih letih ne opažajo.

3f7e4208ca80185fab2d19f0bc99faa7
Shutterstock
Krajši delovni čas je v tujini pogost ukrep za lažje usklajevanje dela in družinskih obveznosti. Za mnoge mlade starše je privlačna možnost, a se kljub želji pri nas le redki odločijo zanjo.

Izjeme in omejitve

V izjemnih primerih lahko celotno obdobje krajši delovnik izkoristi le en starš, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu staršu oziroma živi samo z drugim staršem, ki varuje in neguje otroka, če je starš zapustil otroka ali mu je bila odvzeta roditeljska pravica, če so mu bili prepovedani stiki z otrokom, če je v zaporu ali če mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja. Tudi v primeru nege in varovanja težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka staršu pripada ta pravica, in sicer največ do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.