Na radgonskem gradu je nekoč delovala tako imenovana nižja gimnazija, katere dijaki se srečujejo in spominjajo skupnih šolskih let ter obletnice male mature, ki so jo naredili leta 1950.
Nižja gimnazija, katere ravnatelj je bil znan pesnik Manko Golar, je bila v prostorih gradu po drugi svetovni vojni, Golar pa je, kot so povedali njegovi nekdanji učenci, učil tudi glasbo in pevce iz gornjeradgonske gimnazije popeljal tudi na obisk k Titu v Beograd, kar je bilo za njih seveda enkratno in nepozabno doživetje. Kristina Kaučič – ena od organizatork – se spominja tudi, kako so bivali v internatu, ki je bil prav tako na gradu. Spali so namreč na posteljah brez žimnic, na tako imenovanih "štrozokih", ki so bili polnjeni s koruznim ličjem.
Deset nekdanjih sošolk in sošolcev se je letos srečalo 25. junija, čeprav so se včasih dobivali 25. maja, ob nekdanjem dnevu mladosti. Seveda se bodo, pravijo, dobili tudi prihodnje leto, ali kot se šali Kristina Kavčič, ki je znana po tem, da je izredno pozitivna in za šalo: "Pa če bosta se na koncu srečevala samo dva, saj je v dvoje tako ali tako najlepše (smeh)."
Nižja gimnazija, katere ravnatelj je bil znan pesnik Manko Golar, je bila v prostorih gradu po drugi svetovni vojni, Golar pa je, kot so povedali njegovi nekdanji učenci, učil tudi glasbo in pevce iz gornjeradgonske gimnazije popeljal tudi na obisk k Titu v Beograd, kar je bilo za njih seveda enkratno in nepozabno doživetje. Kristina Kaučič – ena od organizatork – se spominja tudi, kako so bivali v internatu, ki je bil prav tako na gradu. Spali so namreč na posteljah brez žimnic, na tako imenovanih "štrozokih", ki so bili polnjeni s koruznim ličjem.
Deset nekdanjih sošolk in sošolcev se je letos srečalo 25. junija, čeprav so se včasih dobivali 25. maja, ob nekdanjem dnevu mladosti. Seveda se bodo, pravijo, dobili tudi prihodnje leto, ali kot se šali Kristina Kavčič, ki je znana po tem, da je izredno pozitivna in za šalo: "Pa če bosta se na koncu srečevala samo dva, saj je v dvoje tako ali tako najlepše (smeh)."
