vestnik

Alergični na sonce?

Maja Trajkovski, 28. 6. 2018
Pixabay
Aktualno

Čeprav so vir življenja, so sončni žarki lahko tudi nevarni. Zlasti za kožo.

Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je čezmerno izpostavljanje sončnim žarkom za kožo škodljivo in da ta nanj reagira na mnogo načinov: s potemnitvijo, opeklinami, pegami, prezgodnjim staranjem, rakavimi obolenji ter nekaterimi kožnimi boleznimi, ki se na soncu še bolj izrazijo. Zelo pogosto se kot odziv na sonce pojavijo tudi fotodermatoze (PFD), imenovane kar alergija na sonce, ki pestijo že približno petino prebivalstva. Simptomi so pogosto zelo neprijetni in obremenjujoči, saj se pojavijo na vidnih in izpostavljenih delih telesa, kot so roke ali prsni koš. Toda boljše razumevanje vzrokov omogoča tudi učinkovitejše načine odpravljanja.

Najpogostejša je zastrupitev s soncem

O alergiji na sonce, kot rečeno, govorimo ob različnih bolezenskih stanjih, vsem pa je skupen značilen srbeč, rdeč izpuščaj, ki nastane ob izpostavljanju kože sončnim žarkom. Pri nekaterih ljudeh je dedna, pri drugih simptomi izbruhnejo zaradi številnih razlogov, na primer uživanja zdravil. Blažje oblike običajno izzvenijo same, ob težjih je potrebno tudi zdravljenje. Vsekakor je osnova ustrezna zaščita pred sončnimi žarki, kar sicer velja za vse, ne le za tiste z alergijo. Njena najpogostejša oblika pa je polimorfna svetlobna erupcija, pogovorno imenovana kar zastrupitev s soncem.


Povzročitelji

Vse oblike alergij na sonce so posledica sevanja ultravijoličnih žarkov, ki povzročajo spremembe kožnih celic. Zato imunski sistem v njih napačno identificira beljakovine kot vsiljivce, ki jih želi uničiti s protitelesi. Slednja tako napadajo celice in povzročijo nastanek simptomov, sproščati se začne histamin, odgovoren za povzročanje srbenja, rdečin in oteklin.

Kako se pozdravimo

Ob alergijski reakciji, ki prizadene predvsem svetlopolte ljudi, moramo kožo ohladiti in namazati s kremo ali gelom z antihistaminikom (denimo gelom Fenistil) ali z geli, ki hladijo in blažijo srbenje ter vnetje (kot so izdelek Kamagel, aloe vera, arnika, kamilica …). Če je reakcija močnejša, lahko posežete tudi po antihistaminikih v obliki tablet (izdelki Claritine S, Letizen S, Flonidan S, Rinolan …), pomagajo pa tudi kalcijevi pripravki. Seveda pa ne pozabite poiskati senčnega prostora in ne izpostavljajte se soncu.


Kako preprečimo

Alergija na sonce se lahko pojavlja vsako leto znova, zato je najbolje, da se nanjo pripravite in jo skušate preprečiti. Najboljša zaščita je nedvomno izogibanje sončnim žarkom med 11. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše. Ne pozabite na lahka oblačila in kakovostno kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem. Pred in med sončenjem priporočamo tudi uživanje prehranskega dopolnila z betakarotenom ali preventivno jemanje antihistaminika. Pazite na zdrav način življenja in na pravilno prehrano v vročih poletnih dneh.

Hrana, ki pripomore k alergiji

Živila, bogata s histaminom, glavnim mediatorjem pri nastajanju alergijskih reakcij, močno odsvetujemo. To so predvsem sveže jagode, črno vino, določene vrste sira, prekajeno meso in konzervirana tunina. Alergično imunsko reakcijo povzročajo tudi razni dodatki k hrani, kot so konzervansi in barvila, ki jih najdemo predvsem v konzervirani hrani in gotovih jedeh. Poleti se zato raje izogibajte klobas, sira, prekajenega mesa, krompirjevih izdelkov, suhega sadja, ribjih konzerv, jogurta, gaziranih pijač in sladkarij. Odsvetujemo tudi pitje alkoholnih pijač, če se le da, tudi sladice in sladoled.
Pixabay