vestnik

Ali država kaj da tudi za koronasmrt?

Majda Horvat, 5. 6. 2020
Nataša Juhnov
Od vseh stisk, ki jih je povzročila epidemija, je smrt vendar njen najhujši udarec. Fotografija je simbolična.
Aktualno

Epidemija je zarezala v socialni položaj ljudi, kako globoko in obsežno, se bo pokazalo jeseni.

Zaradi tistih, ki so epidemijo obrnili sebi v prid in jim je prinašala dobiček, lahko brez slabega občutka spregovorimo prav tako o tem, da so na koristi pomislili tudi nekateri običajni ljudje. Kajti če država deli krizne dodatke upokojencem in prejemnikom socialne pomoči, pa študentom, delavcem in delodajalcem zaradi izgubljenega zaslužka, zakaj potem ne bi nekaj primaknila tudi ob smrti človeka, ki je umrl zaradi okužbe. Od vseh stisk, ki jih je povzročila epidemija, je smrt vendar njen najhujši udarec. Človeku vzame življenje, najbližje pa prizadene čustveno in materialno.

koronavirus
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.


V tem smislu torej ni težko razumeti nekoga, ki je prostodušno vprašal, ali bi se dalo pri njegovem svojcu kot vzrok smrti navesti, da je umrl zaradi koronavirusa. Ob tem pa so se nizala še druga podobna vprašanja. Razmišljanje o koristih je morda zanetila tudi informacija, da je neka odvetniška hiša napovedala tožbe proti državi, ker da ta ni zagotovila varnega okolja za starostnike v domovih za starejše. So pa morebitne tožbe vendarle nekaj povsem drugega kot povsem preprosto vprašanje, ali država kaj da tudi zaradi koronasmrti.
Smrt je smrt
Okužba oziroma smrt zaradi koronavirusa pogojev za pravice po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih ne spreminja, pravi Sandra Fekonja, direktorica Centra za socialno delo (CSD) Pomurje. To pomeni, da pri ugotavljanju pravice do pogrebnine in posmrtnine ni nobene razlike, ali nekdo umre zaradi okužbe ali iz drugih razlogov. Upošteva se namreč le materialni položaj prosilca.

koronavirus, maske
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.


Prav tako okužba ali smrt ni zadosten razlog za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. Vsaka vloga za izredno denarno socialno pomoč se presoja individualno, vlagatelj, ki zaprosi za pomoč, pa mora izkazati neko ogroženost, zaradi katere se je znašel v stiski. »Obstajati mora stiska, ki pa je lahko posledica epidemije ali česar koli drugega,« poudari Fekonjeva. Za pridobitev izredne denarne socialne pomoči se torej upoštevajo vse okoliščine, zaradi katerih se je človek znašel v stiski. Je pa država pri snovanju ukrepov za omilitev posledic epidemije vendarle pomislila tudi na revne in solidarnostni dodatek namenila tako prejemnikom denarne socialne pomoči kot varstvenega dodatka. Toda ta vseeno ni bil tolikšen, kot je bilo sprva rečeno.

Obljubljali veliko
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije (ZIUZEOP) je najprej določal, da bo dodatek v višini 150 evrov dobil vsak upravičenec do denarne socialne pomoči, in takšne informacije so uporabnikom dajali tudi strokovni delavci na centrih za socialno delo. To bi pomenilo, da bi dodatek v omenjeni višini dobili vsi člani družine, ki je zaradi majhnih dohodkov upravičena do denarne socialne pomoči. Toda zakon je bil pozneje dopolnjen, dodatek pa izplačan samo prejemniku oziroma vlagatelju denarne socialne pomoči.
»Že od začetka se je ljudem zdel znesek, ki naj bi ga prejeli, visok, ko pa tega denarja ni bilo, pa je bilo tudi nekaj slabe volje. So pa razumeli, da gre le za dodatek k denarni socialni pomoči,« še pove Fekonjeva. Visokih izplačil solidarnostnega dodatka torej ni bilo, se je pa zaradi pričakovanja teh prejemkov aprila za približno petino zmanjšalo število izrednih denarnih socialnih pomoči.

Jeseni se bo pokazalo
Nedvomno je epidemija zarezala v socialni položaj ljudi, kako globoke in daljnosežne bodo posledice, pa se bo videlo šele jeseni. Takrat bodo izzveneli blažilni učinki državnih ukrepov, znano pa bo tudi, koliko ljudi bo izgubilo zaposlitve in dohodke. Materialne stiske bodo nastopile predvsem pri tistih, ki so bili poslani na čakanje na delo ali bodo delali le krajši delovni čas in bodo zaradi tega oziroma nasploh prejemali minimalne dohodke. Na CSD Pomurje zato pričakujejo, da se bo zaradi takšnih razmer število upravičencev do denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči povečalo šele v prihodnjih mesecih.