vestnik

Za kihanje in smrkanje lahko krivite ambrozijo

Tadeja Lepoša, 31. 8. 2021
profimedia
»Grozno je. Kiham, smrkam, dobim vnete in pordele oči. Včasih me tudi draži v žrelu. V Ljubljani nimam toliko težav kot v Pomurju. Tu se prav čuti, kako je zrak obremenjen s cvetnim prahom. Podobne težave ima tudi mama,« pravi sogovornica.
Aktualno

V grški mitologiji vir nesmrtnosti bogov je danes nadležen plevel, katerega cvetni prah povzroča različne alergijske bolezni in znižuje kakovost življenja. Čeprav je ta tujerodna vrsta k nam prišla šele pred leti, vse bolj prerašča Slovenijo. Težave povzroča tudi v Pomurju.

Ambrozija je zelo prilagodljiva, plodna in žilava rastlina, ki ji ustrezata vročina in odprt prostor. Največ je najdemo ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam pa se širi tudi na kmetijska zemljišča. Posamezna rastlina lahko proizvede nekaj sto milijonov pelodnih zrn, ki se z vetrovi širijo tudi na stotine kilometrov daleč. Seme je kalivo do 30 let. V Sloveniji je ambrozijo mogoče najti skoraj po vsej državi, zaraščenost s to škodljivo rastlino pa se povečuje. Glavno obdobje cvetenja je od sredine avgusta do sredine septembra. Kot pove Andreja Kofol Seliger, vodja aerobiološkega laboratorija Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), se v Pomurju sezona cvetnega prahu ambrozije začne v zadnjih štirih dneh julija. Cvetni prah vztraja še oktobra, posamezna zrna pa opazijo še v novembru. Podatki merilne postaje za monitoring cvetnega prahu, ki v Lendavi stoji od leta 2017, kažejo, da je stanje vse bolj skrb vzbujajoče. Po besedah Kofol Seligerjeve se simptomi alergijske bolezni pri ljudeh pojavijo, ko koncentracija cvetnega prahu ambrozije preseže 20 zrn na kubični meter zraka. »Ta vrednost je v Pomurju lahko presežena kar 66 dni na sezono,« doda Kofol Seligerjeva. Tako visoke vrednosti v Sloveniji dosegajo le še v Brežiški kotlini in so primerljive z območji Evrope z visokimi obremenitvami.

ambrozija, pelinolistna-ambrozija, plevel
Tadeja Lepoša
Ambrozija lahko raste kjer koli.

Najprej se je pojavila na lendavskem koncu

Poznamo najmanj dvajset vrst ambrozije, najbolj razširjena je pelinolistna ali kratka ambrozija, ki izvira iz prerijskih predelov Severne Amerike. V Evropo je prišla kot slepi potnik med semeni konec 19. stoletja. Razširila se je po delu Francije, v severni Italiji, Avstriji, Ukrajini, Romuniji, Vojvodini, na Hrvaškem in Madžarskem, od koder se je prenesla tudi v Pomurje. Ena izmed teorij pravi, da se je pri nas pojavila v 90. letih prejšnjega stoletja s tanki Sovjetske zveze. »Te so z blatom in semeni v gosenicah natovorili na vlake v Sibiriji. Plevel se je najprej pojavil na lendavskem koncu in se hitro širil po obmejnem pasu in Prekmurju. Takrat smo pomurski zdravniki imeli prve primere s tipičnimi simptomi alergije na ambrozijo. Ker na to rastlino še niso testirali, alergena nismo mogli ugotoviti. Leta 1993 so biologi na srečanju v Lendavskih Goricah ugotovili, da gre za ambrozijo in da so bolniki s podobnimi težavami alergični na to rastlino,« pojasnjuje pulmolog Alojz Horvat, specialist interne medicine. 

alojz-horvat
Tadeja Lepoša
»Alergija na ambrozijo se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, izpostavljeni pa smo ji vsi, ki hodimo iz hiše,« pravi pulmolog Alojz Horvat. Foto Tadeja Lepoša

Najpogostejši seneni nahod

Alergijskih obolenj, ki so napaka v delovanju imunskega sistema, je vse več. Cvetni prah pelinolistne ambrozije povzroča različne alergijske bolezni, najpogostejša je seneni nahod, alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži še vnetje očesne veznice. Alergičen bolnik kiha, iz nosu mu teče voden izcedek, nos je lahko tudi zamašen, srbijo ga oči in so pordele, včasih se pojavi moteče draženje v žrelu. Bolniki s težkim alergijskim rinitisom imajo lahko v sezoni cvetenja tudi simptome astme zaradi izrazito izraženega vnetja v nosu. Redkeje pride do obolenja kože in pojava kontaktnega dermatitisa. Sogovornica Petra iz Lendave trpi za alergijo že dobrih deset let, pojavila se ji je v srednji šoli. »Grozno je. Kiham, smrkam, dobim vnete in pordele oči. Včasih me tudi draži v žrelu. V Ljubljani nimam toliko težav kot v Pomurju. Tu se prav čuti, kako je zrak obremenjen s cvetnim prahom. Podobne težave ima tudi mama.«

Alergija se lahko pojavi kadar koli

Še vedno ni povsem pojasnjeno, zakaj se razvije alergija. Ena izmed razlag je tako imenovana higienska poteza. Ta domneva, da se imunski sistem v otroški dobi ni srečal z dovolj velikim številom različnih snovi, da bi se naučil, kako se ustrezno odzvati ob stiku z njimi. Zaradi tega začne pozneje reagirati tudi na neškodljive snovi. Seveda pretirana čistoča v zgodnjih letih ni edini vzrok za nastanek alergij. Kot pojasnjuje Horvat, je tipično obdobje, ko se lahko pojavi alergija, med tretjim in šestim letom, ampak v tem obdobju se bolj pojavljajo prehranske alergije. Drugo tipično obdobje je ob koncu pubertete, od 15. do 20. leta, tretje pa po 45. letu. »Alergija na ambrozijo se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, izpostavljeni smo ji vsi, ki hodimo iz hiše,« doda. Pri alergijskih reakcijah zdravniki največkrat predpisujejo antihistaminike. »To so zdravila, ki ustavijo vnetno reakcijo. Prav za ambrozijo pa je značilno, da s tem zdravilom navadno ne dosežemo ustreznega učinka, zato predpisujemo močnejša zdravila,« še pove Horvat. Če je s testiranjem potrjeno, da gre za alergijo, je zelo pomembna preventiva, saj zdravila za popolno ozdravitev ni. »Alergikom svetujemo, naj iz hiše ne hodijo v vetrovnem in sončnem vremenu med 9. in 18. uro, ko je največja koncentracija peloda. Zunaj se naj zadržujejo zjutraj in zvečer, ko je rosa, saj moker cvetni prah ne leti. Če pa morajo ven tudi v drugih urah, naj se preoblečejo, ko pridejo v hišo, si umijejo obraz in lase. Prostore naj zračijo ponoči ali po dežju,« še razloži.

ambrozija, pelinolistna-ambrozija, plevel
Tadeja Lepoša
Največ ambrozije najdemo ob cestah, železniških progah, bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah. Od tam pa se širi tudi na kmetijska zemljišča.

Kako jo odstranjujemo

Rastline je najpreprosteje odstraniti, preden zacvetijo oziroma preden na njih dozorijo plodovi. Po besedah Horvata je manjše populacije priporočljivo izpuliti, ko so rastline visoke 10 do 20 centimetrov. Rast ambrozije je mogoče obvladovati tudi z večkratno košnjo ali mulčenjem, vendar bo lahko pokošena rastlina ponovno odgnala in zacvetela. Košnjo naj bi opravili sredi junija, pred cvetenjem. Pri ročnem odstranjevanju je priporočljivo nošenje rokavic in primernih oblačil, s katerimi preprečimo stik rastline s kožo, če rastlina že cveti, pa uporaba dihalne maske in zaščitnih očal. Po opravljenem delu je treba delovno obleko obrniti naokoli in oprati, da se cvetni prah z nje ne razširja po hiši.

Zatiranje je zakonsko obvezno

Slovenija je leta 2010 sprejela uredbo o ukrepih za zatiranje ambrozije, kljub temu se zdi, da se zatiranja lotevamo premalo resno. V skladu s predpisi morajo imetniki zemljišč sami odstranjevati ambrozijo tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih. Prijave suma pojava ambrozije in neizvajanja ukrepov obravnavajo fitosanitarni inšpektorji. Ti imetnika zemljišča po pregledu seznanijo s predpisanimi ukrepi in določijo rok za njihovo izvedbo. Če v predpisanem roku ambrozije ne odstranijo, jim to zaukažejo z odločbo in globo, ki za pravno osebo znaša 800 evrov, fizično pa 200 evrov. Če ignorirajo tudi odločbo, se zoper imetnika zemljišča uvede prekrškovni postopek. Po zakonu o inšpekcijskem nadzoru se z globo 1500 evrov kaznuje pravna oseba, z globo 500 evrov pa fizična oseba. Se pa inšpektorji na teren odpravijo šele, ko jih kdo opozori na problematično razraščanje nevarne rastline. 

Tadeja Lepoša
Koncentracija ambrozije, ki povzroča alergijo, je v Pomurju lahko presežena kar 66 dni na sezono.