Anton Lopert se je za študij medicine odločil v srednji šoli in za specializacijo v pulmologiji v tretjem letniku študija, ko so imeli vaje s pljučnimi bolniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Takrat je spoznal, da je pulmologija specialnost, ki jo želi opravljati tudi v svoji karieri. Po opravljenem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je zaposlil na pljučnem oddelku murskosoboške bolnišnice. »Po letih dela v javnem zavodu sem se odločil za zasebništvo, tudi zato, ker smo zdravniki tako bolj samostojni. Bolnikom se lažje prilagodimo in so zato tudi oni bolj zadovoljni,« je poudaril Lopert, ki ima zasebno ambulanto za pljučne bolezni in alergijo Eupnea v Murski Soboti vse od leta 2003.
Vse enako
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gornja Radgona in Radgona pripravljata vrsto skupnih dogodkov
Med drugim bodo vzpostavili skupni Trg Evrope, ki bo simbolično predstavljal skupni prostor dveh narodov in kultur
»Začetki moje zasebne poti so bili zelo zahtevni. Predvsem zaradi finančnih razlogov, ker je bilo treba vložiti v prostore, opremo, aparature, ki jih potrebujemo za kakovostno opravljanje dela, vendar se to z leti povrne,« je pojasnil. Pred petnajstimi leti, ko je zaplul v zasebne vode, konkurence na področju pulmologije med zasebniki v Pomurju ni bilo. »Sedaj sva zgolj dva koncesionarja. Dobro sodelujeva, tudi nadomeščava se pri odsotnostih, tako da neke konkurenčnosti med nama ni. Bolnikov je zadosti za oba in si ne hodiva v zelje.« V njegovo ambulanto prihajajo predvsem bolniki iz Pomurja, ki so oboleli za astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. »Veliko imamo tudi bolnikov, ki potrebujejo običajni pulmološki pregled, slikanje pljuč, preiskavo pljučne funkcije, prav tako opravimo veliko alergoloških testiranj.«
Anton Lopert skuša vse svoje paciente obravnavati enako. »Pacienti imajo različne težave, včasih mi zaupajo tudi kakšne, ki niso povezane z zdravjem, zato se pogovorimo in vzpostavimo dober stik, zaradi katerega je tudi zdravljenje uspešnejše.« Opazil je namreč, da se v takem primeru bolniki običajno bolj držijo navodil, zdravila jemljejo po predpisih in na kontrole prihajajo redno. »Mislim, da je dober odnos s pacienti nujen za dobro opravljanje dela.« Za njihovo zadovoljstvo in ustrezno zdravljenje skrbi Anton Lopert sam, pomagata mu dve diplomirani medicinski sestri, poleg tega mu pogodbeno pomagajo še radiološki inženirji. »Z vsemi že kar nekaj časa delamo skupaj, zato se tudi razumemo dobro. Drugače niti ne gre. Ko vsak dan zdravimo in obravnavamo toliko pacientov, morajo odnosi biti dobri.«
Rešitev ni le količina denarja
Zdravnik specialist leta po izboru Vestnikovih bralcev je pred tremi leti prejel Levičnikovo nagrado za najboljše strokovno delo na področju pulmologije tistega leta. »Nagrado podeljuje Združenje pnevmologov Slovenije. To je priznanje, ki nekomu, ki se že skoraj tri desetletja ukvarja z zdravljenjem pljučnih bolnikov, res nekaj pomeni. Saj ne, da bi tovrstna priznanja potrebovali, je pa vseeno lepo.« Istega leta je zagovarjal doktorsko disertacijo, kot je povedal, s čisto praktičnega področja, s katerim se vsak dan ukvarja, to je zdravljenje bolnikov z astmo. »Raziskavo sem opravljal z zaposlenimi na kliniki na Golniku, ugotavljali smo genetske lastnosti, ki so pomembne za odziv na zdravljenje. Ugotovili smo, da tudi dednost, poleg rednega jemanja zdravil, vpliva na to, koliko bo bolezen pozdravljena,« je dejal Anton Lopert, ki ima dolgoletne izkušnje na področju pulmologije tako v javni kot zasebni sferi.
Kljub številnim pacientom, ki jih ima, pravi, da čakalne dobe, o katerih sicer veliko slišimo in prebiramo, na njihovem področju niso velik problem. »Vsaj v Pomurju so čakalne vrste za pulmologa kratke, dostopnost teh specialistov je za bolnike dobra.« Meni, da ne bi smeli tako ločevati javnih zavodov in drugih izvajalcev, saj zato zmogljivosti niso v celoti izkoriščene. »Ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni zavod, bi bilo treba pogledati, kaj in koliko kdo zmore narediti, in tako tudi razporediti bolnike. Na ta način bi se skrajšale tudi čakalne dobe. Rešitev namreč ni v tem, da se v sistem vrže neka količina denarja, potem pa se pričakuje, da bodo problemi izginili.« Lopert je opozoril, da se velikokrat zasebni zdravniki prikazujejo kot ljudje, ki bi radi samo dobro zaslužili, pozablja pa se, da so tudi oni del javnega zdravstva. »Razlika je le v tem, da smo morali mi vložiti svoj denar v prostor in opremo,« je še poudaril pomurski zdravnik specialist leta 2018, ki je prepričan, da imajo bolniki ne nazadnje zaradi koncesionarjev omogočen boljši dostop do zdravljenja.
