Letos mineva 45. leto od kar so bila globoko v Sahari, na skrajnem zahodu Alžirije, tik ob meji z Marokom, Zahodno Saharo in Mavretanijo postavljena begunska taborišča Sahravijev. Sahraviji so ljudstvo Zahodne Sahare, ki ji v času dekolonizacije afriške celine ni bilo usojeno postati neodvisna država. Danes dve tretjini njihovega ozemlja zaseda Maroko. Taborišča so se spremenila v naselja, poimenovana po mestih v Zahodni Sahari. Eden od njih se imenuje El Aaiún.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Fotografa in fotoreporterja Arne Hodalič in Katja Bidovec sta se pred nekaj leti lotila fotografiranja ljudstev, ki so se zaradi različnih vzrokov znašli na robu izumrtja. Izhodiščna zamisel je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogoča osvetlitev studijske kakovosti. V zahtevnih razmerah sta fotografirala na težko dostopnih območjih Etiopije, Indije, Namibije in nazadnje še na osvobojenem ozemlju Zahodne Sahare.
Novembra 2017 in maja 2018 je sicer sahravijska begunska naselja obiskala slovenska filmska ekipa pod vodstvom režiserja in idejnega vodje projekta Erika Valenčiča. V obeh odpravah sta sodelovala tudi oba fotografa. Skupina je z domačini opravila intervjuje, ki so jih objavili tudi v obliki dokumentarnega filma in knjige. Poleg razstave so si tokrat obiskovalci lahko ogledali tudi projekcijo filma Videti El Aaiún.
