vestnik

Bele lise: Poldrugi milijon evrov za pomurske občine

Janez Votek, 15. 2. 2020
Nataša Juhnov
Upravičeno so na seznamu posamezna naselja Občine Ljutomer, nekoliko vprašljiva pa je uvrstitev Murske Sobote z 275 gospodinjstvi, in to s celotnim zgoščeno poseljenim romskim naseljem Pušča in zaselkom v Černelavcih.
Aktualno

Največ 1200 evrov podpore na belo liso. Na novem seznamu 1212 gospodinjstev

Dober teden po objavi uredbe o podpori pri gradnji širokopasovne infrastrukture je Agencija za kmetijske trge objavila javni razpis za gradnjo širokopasovne infrastrukture. Skupno je bilo razpisanih 7,1 milijona evrov. To je za dobre tri milijone evrov manj od predvidenega zneska v uredbi. S formalnega vidika višina razpisanih sredstev ni sporna, saj je v uredbi zapisano, da se za gradnjo širokopasovne infrastrukture v Podravju, Pomurju in na Koroškem nameni do deset milijonov evrov.

Javni razpis sicer zaprtega tipa je razdeljen na tri sklope. V sklopu A je Pomurje, ki mu je namenjenih 1.454.400 evrov, v sklopu B Podravje s skoraj 4,6 milijona evrov in sklopu C Koroška z malo več kot milijonom evrov. Sama vsebina razpisa je nekoliko nenavadna, saj ni več zagotovljeno popolno financiranje belih lis na območjih z manj kot osmimi prebivalci na kvadratni kilometer. Investitor, ki bo sodeloval na razpisu, je upravičen do sofinanciranja manj kot polovice stroškov naložbe. Delež sofinanciranja pa ne sme presegati 1200 evrov na posamezno belo liso.

V razpisu je poleg omejene višine naložbe na posamezno belo liso še ena past, ki bo namesto odprave belih lis te še naprej pustila bele. Tako lahko razumemo merila za ocenjevanje vlog za odpravo belih lis. Vloge se točkujejo, ključni kriterij pri »dodeljevanju« točk je delež lastnih sredstev za izvedbo naložbe na belo liso. Če delež zasebnih sredstev dosega ali presega 95 odstotkov vrednosti naložbe, dobi vlagatelj maksimalno število točk. Delež med 80 in 95 odstotki prinaša 45, med 65 in 80 odstotki 30 in delež lastnih sredstev med 50 in 65 odstotki 15 točk. Sestavni del točkovanja je tudi delež belih lis, ki jim bo omogočen dostop do širokopasovnega omrežja. Ta je nastavljen v korist uporabnikov, saj vlagatelju vloge prinaša 40 točk, če bo zagotovil 95-odstotno pokritost belih lis. V tem delu točkovanja bo projekt, ki bo zagotovil od 80- do 88-odstotno pokritost belih lis, dobil minimalnih 15 točk. Problematičen je prvi del meril, glede lastne udeležbe investitorjev v projektu. Bele lise so problematične, ker komercialni ponudniki storitev niso imeli ekonomskega interesa za vlaganja v gradnjo infrastrukture na območju belih lis. Tega interesa ni bilo niti, ko so lokalne skupnosti same financirale ali bile pripravljene financirati del infrastrukture za širokopasovna omrežja. Kar nekaj občin je izkoristilo gradnjo druge infrastrukture – predvsem sekundarnega vodovodnega omrežja – in vzporedno položilo cevi za razvode kablov.

bele lise, občine in število gospodinjstev
Vestnik.si
Bele lise

Šalovski župan Iztok Fartek je poudaril, da so Koroška, Pomurje in Podravje na prvi pogled v enakopravnem položaju v primerjavi z občinami oziroma statističnimi regijami, ki so lahko sodelovale na razpisu ministrstva za javno upravo, znanem pod imenom GOŠO. V tem razpisu je bilo na voljo nekaj več kot deset milijonov evrov. Omenjene tri regije imajo na voljo tri milijone evrov manj. Problem je, da je pri odpravljanju belih lis potrebna več kot polovična udeležba investitorjev. Temu primerna je tudi višina sredstev, namenjenih Pomurju. Na najnovejšem seznamu belih lis je 1212 gospodinjstev. Nov seznam gospodinjstev na območju belih lis se močno razlikuje od seznama, ki ga je pred dvema letoma objavilo ministrstvo za javno upravo. Na tistem seznamu ni bilo murskosoboške in ljutomerske občine, bila pa je dobrovniška z devetimi gospodinjstvi. Zanimiva je primerjava za Občino Šalovci. Ta je z 214 gospodinjstev padla na 116. Iztok Fartek ugotavlja, da so bili neupravičeno izbrisani Domanjševci, ki so v celoti na območju bele lise, in še nekateri zaselki. Upravičeno so na seznamu posamezna naselja Občine Ljutomer, nekoliko vprašljiva pa je uvrstitev Murske Sobote z 275 gospodinjstvi, in to s celotnim zgoščeno poseljenim romskim naseljem Pušča in zaselkom v Černelavcih. S tem ni nič narobe, zastavlja pa se vprašanje, zakaj se problem širokopasovne infrastrukture v teh dveh naseljih ni rešil že bistveno prej in se ni financiral iz drugih virov, tudi iz sredstev, ki jih lokalna skupnost dobiva za razvoj narodnostno mešanih območij.