vestnik

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije: Besede so sladke kot med, realnost hujša od pikov

M.V., 20. 5. 2020
Profimedia
Število čebelarjev in panjev v Sloveniji se povečuje, po najnovejših podatkih je pri nas približno 11.350 čebelarjev, ki skrbijo za 205.000 panjev.
Aktualno

Danes obeležujemo svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč opozarja, da je v Sloveniji na področju čebelarstva več besed kot konkretnih dejanj.

Zaradi pandemije novega koronavirusa je še bolj v ospredju oskrba z lokalnimi živili, pri čemer so čebele in drugi opraševalci izjemno pomembni. Zato je današnji svetovni dan čebel, namenjen angažiranju držav, organizacij, raziskovalnih in izobraževalnih institucij, civilne družbe, zasebnega sektorja, kmetov in čebelarjev ter posameznikov za ohranjanje čebel.
Vsakemu novorojencu sadika lipe
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), je opozoril, da je v Sloveniji na področju čebelarstva več besed kot konkretnih dejanj. »Teh je premalo oziroma se odvijajo mnogo prepočasi. Vse prevečkrat so obljube sladke kot med, realnost pa mnogo hujša od pikov čebel,« pravi Noč. Slovenski čebelarji si želijo, da država končno spozna, da je Hiša kranjske čebele več kot le projekt Ivančne Gorice in slovenskih čebelarjev, ter da postane nacionalni projekt. Prav tako so dali pobudo, da država vsakemu novorojencu ob rojstvu podari sadiko lipe, ki je simbol Slovenije. Poudarjajo, da je čas, da država uvede povračilo dela trošarin od energentov za prevoze čebel, zniža DDV za zdravila za varozo, legalizira področje apiterapije, začne izvajati program odličnosti v čebelarstvu, ki ga je pred leti sprejelo kmetijsko ministrstvo, pripravi razpis za novo koncesijsko obdobje javne svetovalne službe v čebelarstvu, uredi dopolnilne dejavnosti v čebelarstvu, nameni več podpore ekološkemu čebelarstvu in shemam kakovosti medu ter razmisli o predlogu ČZS o uvedbi sheme slovenskega medu v šolski prehrani.

foto podpis sporazuma
Pomurski sejem
Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), je opozoril, da je v Sloveniji na področju čebelarstva več besed kot konkretnih dejanj. Foto Arhiv Pomurski sejem

Skrb vzbujajoča je še zmeraj prevelika uporaba škodljivih pesticidov, po njegovih besedah pa se tudi premalo podpira sajenje medovitih rastlin ter namenja premalo sredstev za znanost na področju zdravstvenega varstva čebel, kar upočasnjuje razvoj prepotrebnih novih ekoloških zdravil za zdravljenje varoze. Velik problem so tudi ponaredki medu na svetovnem trgu. Zavzemajo se, da bi bila na vsakem kozarcu medu navedena država, kjer je bil med pridelan, in ne tako, kot je dovoljeno zdaj, ko piše »mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU. »To bi bil velik korak za celotno Evropo v boju proti ponaredkom medu na tržišču in predvsem velika zaščita potrošnika, saj ima ta pravico vedeti, kaj kupi in uživa,« še pravi Boštjan Noč.

čebelarji, valentina marinič
Marina Vrbnjak
Medena kraljica Valentina Marinič se zaveda, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel, zato tudi sama sadi medovite rastline v domačem vrtu, od ognjiča, kamilic do mete in sivke. Foto Marina Vrbnjak

Medena kraljica omenja trend iz tujine
»V tujini sem zasledila trend najemanja čebeljih panjev za opraševanje nasadov v sadovnjakih v zameno za plačilo čebelarja. Mislim, da bi bilo prav, če bi tudi v Sloveniji začeli razmišljati na takšen način,« pa pravi aktualna medena kraljica Slovenije Valentina Marinič iz Selišč. »Čebele niso edine opraševalke, ampak glede na to, da imamo v Sloveniji več kot 10 tisoč čebelarjev, bi si upala trditi, da v Sloveniji čebelarstvo in kmetijstvo korakata z vzporednim korakom,« še dodaja. Ker se zaveda, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel, tudi sama sadi medovite rastline v domačem vrtu, od ognjiča, kamilic do mete in sivke. »Te rastline so velikega pomena za čebele, nam pa polepšajo vrt in popestrijo kuhinjo in lekarno,« pravi.
Število čebelarjev in panjev v Sloveniji se povečuje, po najnovejših podatkih je pri nas približno 11.350 čebelarjev, ki skrbijo za 205.000 panjev. V zadnjih 26 letih je bila letina medu najboljša leta 2001, ko so slovenski čebelarji pridelali rekordnih 2550 ton medu, najslabša pa leta 2014, ko je pridelek dosegel le 471 ton. Povprečna cena kilograma medu, ki so ga pridelovalci prodali na živilskih trgih, se v zadnjih petih letih ni bistveno spreminjala in je bila lani 10 evrov, kažejo podatki statističnega urada.
svetovni-dan-čebel čebelarstvo valentina-marinič boštjan-noč