vestnik

Biosferno območje Mura: Je to konec načrtov za elektrarne?

Ines Baler, 1. 8. 2018
Natasa Juhnov
Območja, ki jih Unesco razglasi za biosferna, spodbujajo ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj. 
Aktualno

V pokrajini ob Muri smo dobili prvo biosferno območje. Kaj to pomeni za načrte za hidroelektrarne na Muri? 

Severovzhodna Slovenija je minuli teden dobila prvo biosferno območje pri Unescu. Ta je na letni konferenci v Indoneziji v okviru programa Človek in biosfera razglasil Biosferno območje Mura (BOM), ki obsega slabih 29.000 hektarjev ozemlja in vključuje 16 obmurskih občin.

9a0b912a7b810fa2f00c06eae17442f7
Biosferno območje Mura.

»Razglasitev biosfernega območja ob reki Muri in potrditev Unesca pomenita razvojno možnost za regijo. Naravna in kulturna dediščina se lahko povežeta v razvojni produkt, odpirajo pa se priložnosti za turizem in kmetijstvo,« je dejal Damijan Jaklin, župan Velike Polane. Stojan Habjanič, član upravnega odbora Zveze društev Moja Mura, vidi razglasitev kot spodbudo za dvig kakovosti življenja ob reki. »V Evropi je danes sonaravno naravnan razvoj največje bogastvo za dolgotrajno in stabilno rast tako v turizmu in kmetijstvu, ki hkrati ohranja za življenje strateško najpomembnejše vire, kot so voda in gozdovi.« Ob tem dodaja, da to vodi do povečanja atraktivnosti in kakovosti življenja v vaseh vzdolž Mure. Po njegovem mnenju to prinaša številne dobrobiti, na primer prehransko samooskrbo, nove obrtnike, podjetnike, obnove hiš in gradnje novih, ohranjanje infrastrukture.
Ministrstvo za okolje in prostor pa pristavlja, da mednarodni status in aktivno sodelovanje v mreži biosfernih območij dajeta nove priložnosti za razvoj in promocijo območja, obenem pa je to obveza za razvoj v dobrobit lokalnega prebivalstva.

Biosferno območje ne prinaša varstvenega statusa

»Potihoma je tu šlo za eno zadevo, okrog Mure se namreč že desetletja pogovarjajo o elektrarnah. Mislim, da se je to dogajalo nekoliko vzporedno s tem, kako Muro zaščititi pred posegi,« pojasnjuje Franc Küčan, predsednik območne enote Murska Sobota pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Tudi Arno Mohl, programski vodja projekta Mura-Drava-Donava pri Svetovnem skladu za naravo Avstrija, vidi razglasitev BOM kot jasen znak protesta proti hidroelektrarni Hrastje - Mota in kot zavezo lokalnega prebivalstva k zdravemu okolju.

3625a7ad5ebc6818f9bd4ed6490285e1
Vida Toš
Okoljsko ministrstvo pravi, da razglasitev BOM formalno ne vpliva na postopke umeščanja elektrarn.

Na okoljskem ministrstvu glede tega pravijo, da BOM ne pomeni nacionalnega varstvenega statusa ter formalno ne vpliva na postopke umeščanja elektrarn. »Dejstvo pa je, da vsak poseg, ki bistveno vpliva na naravne vire in uničuje biotsko vrednost območja, lahko ogrozi doseganje ciljev biosfernega območja in izniči priložnosti, ki so jih z razglasitvijo dobile lokalne skupnosti in širša regija,« poudarjajo. Habjanič dodaja, da je regija z razglasitvijo BOM za nekaj časa ušla scenariju balkanskih držav: »Tudi slovenska podjetja sodelujejo pri investiranju v hidroelektrarne, kjer je še eden redkih velikanskih vodnih potencialov. Gre za zasedanje še vseh preostalih in nepozidanih rek, ki z gradnjo hidroelektrarn mednarodnim investitorjem omogočajo zasedbo vodnih virov.« In nadaljuje, da bi se lahko hitro zgodilo, če bi vlada prodala državna energetska podjetja tujcem, da bi na »naši reki« gledali »naše nekdanje hidroelektrarne« in bi imelo koncesijo za Muro tuje podjetje.

Celoten prispevek si lahko preberete v Vestniku, kjer med drugim pišemo, zakaj kmetje niso najbolj navdušeni nad BOM.