vestnik

Bober, brezplačen okoljski inženir

Vida Toš, 7. 4. 2018
Arhiv Jožeta Sedonje
Bober je nepogrešljiv okoljski inženir.
Aktualno

Danes je svetovni dan bobra, ki ga v Sloveniji obeležujejo četrtič, mariborska enota Zavoda za varstvo narave pa prvič. Ob tem so na Razkrižju pripravili predavanje in sprehod ob Ščavnici, kjer so bobri doma.

Bober, ki je največji glodalec, živeč v Evropi, je zelo zanimiva žival, saj ga kličejo tudi živalski graditelj, pa tudi okoljski inženir. Drevo, ki ima premer debla 15 centimetrov, podre v slabi uri. Da je to storil on, pa je vidno takoj - drevo je namreč “ošiljeno”. Je rastlinojed, ki najpogosteje uživa vrste drevja, kot so vrba, topol, jelša in jesen.

ab24435ebfad3e35b0d032771f4c82f5
Jože Sedonja
Takole bober ošili drevo.

Zato so mnogi, tudi v Pomurju, kjer se je zadnja leta razširil, jezni nanj. In ker je danes svetovni dan tega glodalca, izjemno prilagojenega na življenje v vodi, se bo na Razkrižju danes ob 10.00 v avli osnovne šole Razkrižje začelo predavanje, ki mu bo sledil sprehod ob Ščavnici. Vse skupaj je namenjeno širši javnosti in ozaveščanju o bobru, saj je ta zadnja leta spet bolj viden. Tudi ob Muri, pa še ob Krki in Dravi.

3018dc6952282ab222f0410752fa1846
Jože Sedonja
Večina bobrov v Sloveniji živi ob Muri, Ščavnici, Krki in Dravi.

Bober je sicer nekoč živel v Sloveniji, vse do 18. stoletja, nato so ga iztrebili. Izumrl je iz treh razlogov: zaradi mode, klobučevino so namreč uporabljali za moške cilindre; nato zaradi krzna in zaradi parfumerije, saj je bobrovina snov iz njegovih žlez, ki jo izloča in so jo uporabljali za izdelavo parfumov. Tretji razlog pa je bil lov - ljudje so ga namreč jedli in ker je vodna žival, so ga jedli tudi ob postu.

4df9eb118272abb593cdf748bedf2621
Arhiv Jožeta Sedonje
Do 18. stoletja je živel v Sloveniji, nato so ga iztrebili in se je okrog leta 1998 sam vrnil.

Je pa zadnjih deset spet bolj opažan tudi v našem okolju. Leta 1998 se je namreč vrnil v Slovenijo in sicer iz Hrvaške. Jože Sedonja, z mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave: “Bober je k nam prišel s Hrvaške, kjer so ga prav tako iztrebili in ga potem sami nazaj naselili. Hrvati so pri njih naselili bobre iz Nemčije, tako da so tudi k nam prišli potomci teh, nemških boborov.” Prva leta, dodaja Sedonja - ki bo najprej pripravil splošno predstavitev bobra, nato pa se bo z udeleženci dogodka ob mednarodnem dnevu bobra še sprehodil ob Ščavnici, kjer je bober najbolj dejaven - bobra lokalno okolje ni opazilo, ker jih je bilo zelo malo: “Ali pa so videli kaj, pa pač niso vedeli, da je to povzročil bober. Ta je namreč aktiven - ponavadi, le izjemoma je drugače - le kakih deset metrov stran od brega. Dlje stran gre le, če v tem območju ni hrane, ali pa če ma povečano potrebo po energetsko bogatejši hrani; ko ima torej mladiče.”

c910a4f5ca36de7a60b64b2caabcf71d
Jože Sedonja
Jez, ki ga je zgradil bober.

O številkah, pravi Sedonja, bi težko govoril, saj je bober nočna žival: “Leta 2015 smo ocenjevali, da naj bi bilo približno 600 bobrov na območju Slovenije, ampak to je zelo približno. Zakaj je dobro, da bober živi pri nas? To je sicer odvisno, koga vprašaš. Ampak - dobro je zaradi pestrosti vrst, poleg tega je bober zdravnik za območja vodotokov, ki so doživela škodo zaradi vplivov človeka. Je namreč izjemen graditelj in s tem ustvarja mokrišča ter čisti vodo, dviguje tudi nivo podtalnice. Bobra zato kličemo tudi okoljski ali vodni inženir - poleg tega to vse dela povsem brezplačno (smeh). Je pa res, da včasih komu dela škodo - sploh, če so ljudje naredili njive čisto blizu vodotokov, ali če jim podira drevje, ki pa nima velike vrednosti, saj podira mehkolesne vrste drevja.”

27b4b9cdf8ab71e9b29808f6654a7d9d
Jože Sedonja
Drevo, ki ima premer 15 centimetrov, podre v slabi uri.

Dogodek ob svetovnem dnevu bobra na Razkrižju pripravlja občina Razkrižje v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, območne enote iz Maribora in z Osnovno šolo Razkrižje in so ga vkjučili v današnjo vseslovensko akcijo Dan za spremembe.