vestnik

Bodo kmetje morali pozabiti 150 tisoč evrov za prodano koruzo in hren?

Janez Votek, 13. 1. 2020
Ludvik Rozman
Fotografija je simbolična.
Aktualno

Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, vedno znova poje hvalospeve zadružnemu sistemu kot pomembnemu stebru slovenskega gospodarstva. Hkrati pa se vsako leto znajdeta v globoki krizi najmanj dve zadrugi, ki bodisi propadeta ali ju rešujejo s pripojitvami drugim zadrugam.

Zadružna zveza torej ne predstavi popolne slike. Veliko zadrug je prezadolženih in kreditno nesposobnih. Dokler so zadružniki v celoti obvladovali Deželno banko Slovenije, najemanje kreditov ni bil problem in so se zadrugam, zlasti tistim, ki so bile naklonjene predsedniku Zadružne zveze, podeljevali krediti. Deželno banko so kot neomejen vir financiranja razumeli tudi zadružniki. Še leta 2017 je predsednik upravnega odbora (UO) Kmetijske zadruge (KZ) Lenart Janez Rajšp na regionalnem srečanju zadružnikov to jasno povedal. Takrat je tudi še hvalil svojo zadrugo in omenil opravljeno čiščenje članstva, a se je na koncu število članov tako zmanjšalo, da je bila zadruga videti kot podjetje v lasti kmečkih »tajkunov«. V ozadju pa so se že takrat kazale prve razpoke v poslovanju. Resnejša kriza se je pojavila leta 2018, ko je imela zadruga za skoraj pet milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev, tudi kmetov. Številke so bile naravnost katastrofalne. Jeseni 2018 je prišlo do prvega resnejšega konflikta med Rajšpom in direktorjem Jankom Hajdinjakom. Rajšp je takrat skušal doseči zamenjavo vodstva zadruge, vendar neuspešno, in je zato sam odstopil poleg še dveh članov upravnega odbora.

33eb7be48c847c67f36b445b9794198f
Nataša Juhnov
Fotografija je simbolična.


Trgovine bile prazne
Kriza se je lansko pomlad še poglobila. Takrat so bile trgovine KZ Lenart skorajda prazne. Rešil jih je interventni izredni kredit Deželne banke. Realno se stanje v zadrugi po tej bančni intervenciji ni bistveno spremenilo. Tako so se srečevali s problemi že kmetje, ki so bili vključeni v t. i. služnostno rejo goveda, probleme s plačili so reševali neposredno s kupci, za katere so govedo redili. Tudi pri plačilu mleka nekaj časa ni bilo problemov, saj naj bi kupec mleka, Ljubljanske mlekarne, avansiral mesečni odkup mleka od kmetov. Avansiranje pa ni zastonj. Stroški oziroma »provizije«, ki si jih za to zaračuna mlekarna, so dokaj visoki in jih mora plačati zadruga iz svojega poslovanja. S plačili zamujajo še najmanj dva meseca.
Eden večjih problemov je tudi neplačana odkupljena koruza. Vrednost odkupa je približno 150 tisoč evrov. Kako je s plačilom hrena, za zdaj ni podatka. Velika verjetnost pa je, da so neporavnane predvsem obveznosti za koruzo in hren kmetov iz Prekmurja, natančneje doline Ledave. Gre za manjše kmetije, ki so vztrajale pri sodelovanju z lenarško zadrugo, ker niso imele informacij o dogajanju v njej.
V težavah se lahko ponovno znajdejo kmetije z rejo krav molznic. Kar nekaj jih je bilo, ki so izvedle investicijski ciklus med krizo v Pomurskih mlekarnah in so se zaradi nerednih plačil preusmerile k lenarški zadrugi. Predsednik UO Darko Koler je bil zaveznik direktorja Janka Hajdinjaka do srede lanskega decembra. Kot kaže, do odstavitve direktorja ni prišlo zaradi poslovanja, ampak zaradi nekaterih klientelističnih potez, umetno ustvarjenih direktorskih položajev. 

lenart
Nataša Juhnov
Bivši direktor Kmetijske zadruge Lenart Janko Hajdinjak in nekdanji predsednik UO zadruge Janez Rajšp. Ta se je sprl s Hajdinjakom in odstopil.


Tvegani posli
KZ Lenart resda deluje v konkurenčno zahtevnem okolju, saj se srečuje z neposrednim konkurentom pri ponudbi repromateriala in odkupu, Reiffeissen Trgovino, ki ima sedež v Lenartu. A zadruge očitno niso spravili na kolena ne konkurenca ne kmetje, ampak megalomanski posli, s katerimi se je začela ukvarjati. Po našem vedenju naj bi bila velik prekupčevalec koruze ter terminski kupec in prodajalec soje in sojinih tropin. Velike izgube naj bi nastajale ravno pri teh poslih. Za zdaj pa ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko povezali velike lenarške posle z drugim pomurskim podjetjem, ki se je prav tako ukvarjalo s tovrstnimi posli.
O pripojitvi KZ Lenart h KZ Ptuj
KZ Lenart je praktično mrtva zadruga in nujno potrebuje rešitelja, sicer bodo upniki in kmetje izgubili vse. Danilo Rihtarič, direktor KZ Radgona, nam je potrdil, da so se predstavniki lenarške zadruge zanimali za možnost priključitve k radgonski zadrugi. Združitve po njegovem mnenju ni mogoče izvesti avtomatsko. Združeni zadrugi preprosto nista tako močni, da bi lahko poravnali vse obveznosti do dobaviteljev in bank. Združitev bi bila možna in smiselna, če bi se v povezavo aktivno vključila tudi banka in zagotovila kapital za začetno sanacijo KZ Lenart. Kot kaže, je šlo samo za informativni obisk, saj je bil v ozadju očitno že sklenjen dogovor o pripojitvi KZ Lenart h KZ Ptuj.
O tem so se lenarški zadružniki odločali v torek na občnem zboru zadruge in pripojitev podprli. Za zdaj še ne gre za samo priključitev, ampak za soglasje k podpisu pisma o nameri za priključitev. Pismo o nameri pa odpira vrsto neznank. Že za ponovni zagon trgovske dejavnosti v zadrugi bo glede na njeno boniteto pri dobaviteljih potrebnega kar nekaj kapitala. S prodajo repromateriala zadruga pri sedanjih maržah in konkurenci ne bo ustvarila dovolj, da bi lahko poravnala vsaj bančne obveznosti, glavno breme pa ostajajo poslovne obveznosti.


Ozadja nejasna 
Vsa ozadja združevanja dveh, po letni realizaciji sicer enakovrednih zadrug, a ne tudi po poslovnem izidu, niso jasna. Vodenje Deželne banke bo nadaljevala Vrisku naklonjena uprava, čeprav je sam izgubil neposredni vpliv, saj je regulator odločil, da Vrisk ni primeren za nadzornika. To pomeni, da se bo moral umakniti s položaja predsednika nadzornega sveta. Pred kratkim je to moral storiti tudi Marjan Janžekovič, do sredine leta še direktor ptujske zadruge. Tega je na direktorskem položaju nasledil Branko Velenko. Toda to še ne pomeni, da je Janžekovič v zadrugi ostal brez vpliva in moči. 

Marko Vanovsek
V težavah se lahko ponovno znajdejo kmetije z rejo krav molznic.