vestnik

Bodo občani plačali za grehe občinarjev?

Adriana Gašpar, Janko Votek, 5. 3. 2018
Nataša Juhnov
Aleksander Abraham je bil dolgoletni župan šalovske občine, ki je ustanovil JKP Šalovci kot obvod, da se lahko do vratu zadolžena občina le še bolj zadolževala.
Aktualno

Prebivalci šalovske občine zaradi domnevnega dolga JKP Šalovci v stečaju prejeli sklep o izvršbi – Zdaj je najpomembneje, da v osmih dneh vložijo ugovor

Približno 1600 ljudi živi v občini Šalovci, približno sto med njimi je minuli teden v nabiralniku pričakal sklep o izvršbi, ker naj ne bi plačali komunalnega prispevka Javnemu komunalnemu podjetju (JKP) Šalovci, ki je od marca v stečaju. Podobno pošto zdaj pričakujejo še v Šalovcih in Domanjševcih, koliko občanov Občine Šalovci naj bi tako skupaj bremenili, nam župan Iztok Fartek ni znal povedati, o natančnih številkah pa molčijo tudi na okrajnem sodišču v Ljubljani, od koder so sklepe o izvršbi pošiljali. Nekateri prebivalci trdijo, da položnic JKP Šalovci proti koncu lanskega leta niso dobivali – šlo naj bi vsaj za eno ali dve položnici z zneski od devet evrov –, zato jih tudi niso mogli poravnati. Spet drugi so jih dobili, a z napačnim transakcijskim računom, ki je bil blokiran, zato položnic spet niso mogli poravnati; če so jih plačevali na pošti, so jim tam izpolnili novo. V tem obdobju naj bi se zaposleni JKP Šalovci vozili po vaseh in nekaterim kar sami v nabiralnik metali nova obvestila JKP Šalovci; druge pa ustno opozarjali, da je navedeni transakcijski račun napačen in da morajo plačilo nakazati na drugega, ki pa ga morajo sami poiskati. Nekateri so se takrat odpravili na sedež podjetja in tam poravnali položnico, drugim so pomagali na pošti. Številni pa se za razsut sistem JKP Šalovci niso zares zavzeli in tistih položnic nikoli niso poravnali, zato jih zdaj terja stečajni upravitelj, pri čemer morajo poravnati tudi sodne stroške v višini 130 evrov. A izvršbo so dobili tudi ljudje, ki so položnice dejansko poravnali in imajo tudi odrezke in dokaze o plačilu.

Izvršbe v šalovski občini

JKP Šalovci je na dan začetka stečaja imelo več kot milijon evrov obveznosti do navadnih upnikov, saj zaposlenim dalj časa niso izplačevali plač in plačevali prispevkov. So pa imeli tudi 338 tisoč evrov terjatev do kupcev, kolikšen del tega zneska so dolžniki Občine Šalovci, nam župan ni znal pojasniti, čeprav bi moral vedeti, saj je JKP Šalovci ob vzdrževanju cest in drugih vzdrževalnih del opravljalo tudi javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo v naseljih, ki so imela vodovod, in odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naselju Šalovci, ki ima zgrajeno kanalizacijo. Po uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, bolj znani kot MEDO, je občina morala sprejeti odlok o prenosu opravljanja javne gospodarske službe na JKP Šalovci. Občinski svet je moral na osnovi predloženega elaborata potrditi cene storitev. Občani so na položnici dobili skupen znesek za poravnavo vseh stroškov. Dejansko pa je cena sestavljena iz dveh delov, omrežnine in vodarine.

6d8b733609756ede51416e3de4115f42
Branko Zunec
Tabla JKP Šalovci je še vedno na vhodu v občinsko zgradbo.

odobno je pri kanalizaciji, kjer se prav tako obračunavata omrežnina in kanalščina. Omrežnina strokovno pomeni strošek poslovnega najema za omrežje in objekte vodovoda in kanalizacije. Dejansko pa gre za obračun amortizacije za omrežje, ki je v obeh primerih 30 let, saj morajo uporabniki v 30 letih odplačati omrežje. Ta del zbranih sredstev je upravljavec dolžan nakazovati v občinski proračun. Drugi del pa sta vodarina in kanalščina. Tu se obračunajo storitve, ki jih opravlja podjetje, in stroški vzdrževanja. Poleg tega sta sestavna dela vodarine tudi taksa za obremenjevanje okolja, če naselje nima urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih vod, in vodno povračilo – obe dajatvi se plačata direkciji za vode. S potrjenim elaboratom o določitvi cen je občina natančno vedela, koliko zbrane omrežnine bi ji moral mesečno nakazati upravljavec. Če tega ni počel, bi ga občina morala terjati ali pa vsaj prijaviti ta del terjatve v stečaju družbe. Gre za terjatev, ki je stečajni upravitelj ne bi mogel prerekati. Tako kot ni prerekal nekaj čez 15 tisoč evrov prijavljene terjatve direkcije za vode. In ravno ta terjatev je bila osnova, da je stečajni upravitelj začel terjati občane, kar ni sporno - je pa moralno sporno, da je to storil takoj s sodnimi izvršbami, čeprav po zakonu opominov ni dolžan pošiljati, potrdi tudi odvetnik Slavko Fartelj.

JKP Šalovci zgolj obvod

Spomnimo. JKP Šalovci, d. o. o., je ustanovila Občina Šalovci leta 2005, takrat še pod poveljstvom Aleksandra Abrahama, in ga je do vratu zadolžena občina uporabljala kot obvod, da se je lahko še bolj zadolževala.


Dokler tudi to podjetje ni bilo več likvidno, zaposleni plač niso dobili, prispevkov jim niso plačevali, bili so tudi davčni dolžniki, zato je opremo zapečatila Finančna uprava RS (Furs). Občina je potem to opremo odkupila, in ko je bilo jasno, da podjetje ne more več obstajati, so nadzorniki sprejeli sklep o stečaju podjetja, direktor Darijo Ilič pa je vložil potrebno dokumentacijo. Župan Fartek je takrat ustanovil režijski obrat, ki ima manj zaposlenih in nižje fiksne stroške in opravlja komunalne storitve. Skoraj vso opremo pa je občina že po rubežu Fursa odkupila. Po besedah enega od nadzornikov so ves čas opozarjali, da je treba ljudem, ki niso plačali položnic, poslati opomine, a županu in nekaterim svetnikom ta ideja ni bila po godu; čeprav zdaj tudi Fartek trdi, da je to idejo zagovarjal. Pravi, da je letos maja, ko je JKP Šalovci tudi uradno nehalo delovati, poslal vsem gospodinjstvom obvestilo, naj plačajo neporavnane obveznosti do JKP Šalovci, a so se na njegov poziv odzvali štirje. JKP Šalovci in nadzorniki sicer trdijo, da je podjetje položnice normalno pošiljalo, občasno z zamudo, a vendarle ostaja nepojasnjeno, zakaj torej toliko ljudi v več vaseh od nekega obdobja ni plačalo zneska. »Se zgodi, da človek spregleda položnico tu in tam, da jih pa toliko naenkrat, je malo čudno,« pravi eden od nadzornikov. A naloga teh je ravno to, da nadzorujejo poslovanje podjetja, hkrati pa bi morali poskrbeti za zakonitost poslovanja. To, da podjetje ni opravljalo nalog javne gospodarske službe – upravljanja vodovodnega in kanalizacijskega sistema v skladu z odlokom o prenosu upravljanja in potrjenim elaboratom o določitvi cen –, je zahtevalo ukrepanje nadzornikov, saj so dovolili nezakonito delovanje podjetja. Nadzorniki v svojih izgovorih pozabljajo na svojo odgovornost in tudi na to, da za morebitno nezakonito delovanje podjetja tudi materialno odgovarjajo s svojim premoženjem. Ena od možnosti je tako, da občani dodatne stroške, ki jih imajo zaradi izvršbe, izterjajo po sodni poti od direktorja in nadzornikov.

f59d0becb5993a3206fa1c04cdd75b38
Nataša Juhnov
Darijo Ilič je bil vsa leta zastopnik in direktor JKP Šalovci in je po naših informacijah kazensko ovaden.

Kaj lahko storijo ljudje

Da je podjetje JKP Šalovci delalo zelo po domače, danes prizna tudi Fartek. Ko je JKP pristalo v stečaju, je občina prevzela glavnino zadolžitve zaradi gradnje vodovodnega omrežja. Ni pa prevzela dolga malih upnikov, za katerega je vedela, da obstaja. Ta dolg, ki je nastal zaradi zmede, neorganiziranosti in tudi insolventnosti občinskega podjetja, bi lahko občina prevzela nase, če bi takrat prijavila terjatev; potem razposlala položnice občanom in ti zdaj, več kot leto dni pozneje, ne bi dobili izvršbe s sodnimi stroški. Zdaj je najpomembneje, da občani pravočasno, v osmih dneh, vložijo ugovor zoper sklep o izvršbi. »Zoper več kot 80 odstotkov sklepov o izvršbi ljudje ne ugovarjajo, ker se jih enostavno prestrašijo in plačajo, kar od njih terjajo, čeprav velikokrat neupravičeno,« razlaga Fartelj. »Ugovarjati je treba zoper vse. Zoper znesek, ki jim ga želijo zaračunati, čeprav so ga že plačali, obresti in sodne stroške. In tudi posebej utemeljiti, zakaj ugovarjamo,« pravi Fartelj. »Računi vodnih oziroma komunalnih storitev imajo leto dni zapadlosti. Torej, če jih terjajo za račun iz lanskega septembra, je bil rok plačila letošnji september. Zastaralni rok pa bo začel teči šele 1. januarja 2018. Ko je podjetje v stečaju, pa zastaralni rok začne teči šele leto dni po začetku stečaja; torej marca 2018. To v praksi pomeni, da lahko še veliko dolžnikov čaka podobno pošto,« razloži Fartelj. Ugovor moramo napisati v dveh izvodih, da enega zadržimo zase. V njem je treba pojasniti, zakaj ugovarjamo, in priložiti dokaze - odrezke od položnic, utemeljitve, da položnice nismo nikoli dobili, sicer bi jo poravnali, ipd. in to poslati okrajnemu sodišču v Ljubljani, od koder so občani pošto dobili. Sodišče potem sklep o izvršbi razveljavi in primer izroči pristojnemu pravdnemu sodišču, v tem primeru okrožnemu sodišču v Murski Soboti. »Ko dobimo sklep o izvršbi, je najbolj pomembno, da gremo čim prej k odvetniku, če sami povsem ne razumemo, za kaj gre. Ker ni nujno, da nekdo od nas nekaj terja zakonito,« pravi Fartelj. Tudi sodni stroški morajo biti namreč zakoniti in utemeljeni. Kakor hitro pa plačaš, je pot nazaj veliko težja, saj s plačilom priznaš krivdo.

6f4acc1a1c4041a23fa772fe0ce6b945
Adriana Gašpar
Vas Čepinci v občini Šalovci.