vestnik

Boj slovenskih prašičerejcev

Timotej Milanov, 10. 8. 2018
Nataša Juhnov
Doroteja in Dušan Fister. 
Aktualno

Nizke odkupne cene so še vedno glavni razlog za težko preživetje domačih prašičerejskih kmetij – Kmetje upajo, da bo stanje izboljšal tudi vstop v shemo Izbrana kakovost

Razmere na trgu so za slovenske prašičerejce še vedno skrajno neugodne. Glavni razlog ostaja nizka odkupna cena mesa. Pri tem se v Sloveniji ravnajo po odkupni ceni na avstrijski borzi mesa Steirerfleisch, kjer se cena spreminja vsako sredo. »Odkupna cena ne krije stroškov pitanja,« se pritoži 49-letni predsednik Prekmurskega prašičerejskega društvaDušan Fister, ki na kmetiji v Krogu redi 40 plemenskih svinj, v hlevu ima trenutno okoli 300 prašičev, skupno na leto proda okoli 500 odojkov in bekonov. V tem trenutku rejci dobijo 1,46 evra za kilogram svinjskega mesa, da bi se jim proizvodnja izplačala, pa bi morali skupaj z dodatki od klavnice dobiti vsaj 1,60 evra za kilogram mesa. »Potem bi bili na ničli,« pravi.


792e0c4985aa9cbe10bbbb84ed084dd4
Nataša Juhnov
Na slovenskih prašičerejskih kmetijah težko shajajo ob aktualnih odkupnih cenah.


Igralci na vseh stopnjah verige, od rejcev prek predelovalne industrije do trgovcev, menijo, da sami niso krivi za neugodne razmere na trgu. Fister meni, da največji del kolača dobijo trgovci. »V Sloveniji imamo od 25- do 30-odstotno samooskrbo s svinjskim mesom, ko pa pridete v trgovino, za skoraj vse meso piše, da je slovensko. To ni mogoče, gre za zavajanje potrošnikov, ki tam za kilogram mesa plačajo tudi do pet evrov, jaz kot rejec pa zanj na koncu dobim 1,76 evra z davkom in dodatki vred,« Fister vnovič opozori na staro težavo. Z novim letom se bodo tudi prašičerejci vključili v shemo Izbrana kakovost, pri tem, kot pove Fister, spremljajo pozitivne učinke na področjih mleka in govejega mesa, ki sta se v shemo že vključili. »Trgovine bi lahko uvedle tudi masne bilance, kot smo zahtevali v prašičerejski zvezi, tako bi točno videli, koliko so pripeljali domačega in koliko mesa tujega porekla.« Fister pravi, da prašičerejci nestrpno čakajo na vstop v shemo, saj bo takrat tudi natančno znano, koliko je v državi domačega mesa.

331e09cbb23e07f145286b3a81a92c9d
Nataša Juhnov
Pri delu na kmetiji pomaga tudi Dorotejin fant Martin Vogrinčič.

Želijo slovensko borzo

Slovenski prašičerejci si tudi prizadevajo, da bi imeli v državi lastno borzo, na kateri bi določali odkupne cene mesa, namesto da se ravnamo po avstrijski borzi. »Z vstopom v shemo Izbrana kakovost bomo deležni še več birokracije, zato želimo od tega nekaj imeti, če pa bodo cene enake kot danes, z izbrano kakovostjo ne bomo ničesar rešili.« Sicer so prašičerejci glede sheme dosegli, kar so hoteli, tako se bo po osemletnem prehodnem obdobju pod znamko Izbrana kakovost lahko prodajalo le še meso živali, ki so bile rojene, rejene in zaklane v Sloveniji. Za uspešno izvajanje sheme bi morali po besedah Fistra dvigniti samooskrbo s prašičjim mesom vsaj na 70 odstotkov. Prašičerejci bi si lahko po njegovem mnenju pomagali podobno kot v Avstriji, kjer tisti, ki so vključeni v shemo Ama, v obdobju visokih odkupnih cen vplačujejo sredstva v poseben sklad, iz katerega potem denar vračajo prašičerejcem v obdobju nizkih cen.


5a521a0dcfcefdbc4fce46161f75f673
Nataša Juhnov
Dušan Fister

Za Fistra je neugodna okoliščina tudi to, da ima kmetijo na območju murskosoboške občine. »Večina pomurskih občin ponuja sredstva za pospeševanje kmetijstva, v mestni občini pa tega ni več.« Prašičerejec si mora zaslužiti plačo, pravi Fister, ki ob vodenju kmetije hodi še redno v službo, v tem času za zadeve doma poskrbi hčerka Doroteja (27), diplomirana inženirka živinoreje in bodoča prevzemnica kmetije. Prašičerejo sta z ženo Danijelo začela razvijati po poroki leta 1990 na domačiji njenih staršev. Danes imajo slovenski prašičerejci okoli 30 evrov izgube po bekonu, pravi Fister. »Ni več denarnih rezerv ali skritih prihodkov pri hišah. Včasih so bila redka mesečna obdobja, morda vsega skupaj za eno leto od desetih, ko smo lahko ustvarili neki dobiček, a tega denarja ni več. Imamo srečo, da imamo redne odjemalce, da nam prašiči ne ostajajo v hlevih.«
Mladi neradi prevzemajo dejavnost
Zaradi vseh navedenih razlogov je danes panoga za mlade nevabljiva. »Mladi si enostavno preračunajo, koliko jih stane pitanje in koliko za prašiča na koncu dobijo. Jasno je, da rezultat zanje ni prepričljiv. Zato večkrat apeliramo na kmetijsko ministrstvo, da bi nam finančno pomagalo z različnimi razpisi, a je pri teh velikokrat težava v preveliki birokraciji, ki jo za sabo potegne prijava nanje. Tipičen primer je lanska suša, ko je bila kot prag določena 30-odstotna škoda. Mi pomoči nismo dobili, ker so nam izračunali samo 28-odstotno škodo, pri tem pa niso upoštevali, da smo imeli že pri prašičih 10-odstotni upad. Pa tudi 28-odstotna škoda pri koruzi je za prašičerejca velika težava.«
##YOUTUBE-https://youtu.be/tks54jCczWM##
Fistrovi so v zadnjih letih vložili precej tudi v prenovo kmetije. »Če želiš uresničiti svojo vizijo kmetije, moraš vložiti v to vsaj 100 tisoč evrov. Mi smo med drugim s pomočjo razpisnih sredstev vložili v skladiščne zmogljivosti, da lahko sedaj sami skladiščimo svoje zrnje, kar je odlično. Prej smo morali za skladiščenje vsak mesec plačevati.«
Fister je prepričan, da je slovenska prašičereja v tem trenutku zelo ogrožena. »Bog ne daj, da pri nas izbruhne afriška prašičja kuga, ki je po neuradnih podatkih že na Madžarskem. V radiju treh kilometrov zračne razdalje bi bili ogroženi vsi večji prekmurski prašičerejci.«

Nataša Juhnov
Krog, kmetija Fister, prašičerja, Dušan Fister, prašiči, rejski center Fotografija Nataša Juhnov
prašičereja Dušan Fister