vestnik

Boj za čistilno napravo v občini Radenci

Vida Toš, 12. 3. 2019
Arhiv Vestnika
Fekalije v Boračevskem potoku, ki nam jih je posredoval okoljevarstvenik.
Aktualno

Občina Radenci ima čistilno napravo, ki je stara več kot 45 let. Graditi so jo namreč začeli leta 1970, obratovati je začela leta 1973, pravi Zlatko Mir, direktor podjetja SIM. Podjetje je večinski lastnik deleža čistilne naprave, ki z njo tudi upravlja, saj ima do leta 2021 za to koncesijo. 

Je pa čistilna naprava nujno potrebna obnove, poleg tega ima Občina Radenci že skoraj štiri leta gradbeno dovoljenje za gradnjo nove, ampak se zapleta, ker želi zdaj vodstvo občine upravljanje čistilne naprave nemudoma prenesti na občinski režijski obrat. »Grajena je bila za 2700 enot, v vsem tem času je bilo izdanih kar nekaj gradbenih dovoljenj, narejenega pa ni bilo nič. In danes imamo čistilno napravo, ki ne zadrži niti 50 odstotkov odpadne vode ter vsega, kar se v občini pridela v sanitarijah. Polovica gre mimo – neposredno v Muro,« trdi radenski župan Roman Leljak. Na zadnji seji prvi teden marca so svetniki tako že sprejeli dopolnitve odloka o občinskem režijskem obratu, po katerem bo lahko ta opravljal tudi gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Župana Romana Leljaka smo med drugim povprašali, zakaj prenos režijskega obrata, a začnimo na začetku. Zgodba čistilne naprave, zapletov okrog lastništva, starosti čistilne naprave in delovanja oziroma nedelovanja se namreč začenja s podjetjem Radenska leta 1970.

Kako in zakaj je deljeno lastništvo

»Leta 1973 si je to Radenska zgradila za svoje potrebe. V Radencih je, kar se tiče komunalne infrastrukture, namreč vse gradila Radenska – od kanalizacije do čistilne naprave in vodovoda. Leta 2000 pa je šla Radenska s svojim podjetjem Ekoss v rekonstrukcijo te čistilne naprave. Dobili so delno gradbeno dovoljenje za razširitev in rekonstrukcijo čistilne naprave, ki naj bi se končala leta 2003. A problem je nastal glede uveljavljanja okoljske dajatve. Eden od radenskih svetnikov je namreč trdil, da se družbena sredstva koristijo v zasebne namene. Radenska je namreč odvajala okoljsko dajatev, denar od te dajatve pa so želeli namensko porabiti za rekonstrukcijo čistilne naprave. Radenska je bila takrat stoodstotna lastnica, kakor pa so začeli vlagati sredstva iz okoljske dajatve, pa so delež lastništva čistilne naprave pripisali občini. Vsako leto nekaj,« pravi Mir.
Preden je čistilno napravo kupilo podjetje SIM, je bila ta 65 odstotkov v lasti Radenske, 35 odstokov pa v lasti Občine Radenci.
Podjetje SIM je leta 2005 kupilo podjetje Ekoss in je, ker je država zavrnila vlaganje okoljske dajatve v čistilno napravo, državi, kot pravi, vrnilo 120 tisoč evrov. »To je bilo iz naslova okoljske dajatve, ker pač za leto 2003 niso priznali vlaganja. Kar pomeni, da smo, kljub temu da smo odkupili delež od čistilne naprave, morali državi oziroma občini vrniti denar.« Zato je Mir tožil občino zaradi neupravičenega bogatenja. »Leta 2014 smo tožbo dobili in smo sicer želeli dobiti denar nazaj, a ker se je občina pritožila, smo dobili del lastništva čistilne naprave. Od takrat smo mi 76,23-odstotni lastniki čistilne naprave, Občina Radenci pa ima 23,77 odstotkov lastništva.«

0b0e4cfe483094814dfc1234ade40157
Arhiv
Boračevski potok.

Občina želi čiščenje vode prenesti na režijski obrat

Kot rečeno so svetniki na zadnji občinski seji sprejeli dopolnitve odloka o občinskem režijskem obratu, po katerem bo lahko ta opravljal tudi gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Župan Roman Leljak pravi, da pri tem ne gre za ustanavljanje nove pravne osebe, ampak občina samo opravlja neko novo dejavnost. »Vodja in vsi ostali so zaposleni na občini, režijski obrat nima posebnega računa, vsi dokumenti o poslovanju so vsak dan vidni, tako da so neposredni stroški popolnoma jasni. V tem trenutku sem dva človeka prerazporedil in jima naložil dodatno delo v režijskem obratu. S prvim aprilom naj bi zaposlili še dva, do konca leta pa še enega človeka.« Za režijski obrat, pravi Leljak, namenijo Radencem primerljive občine, kot so Zreče, sedem do devet ljudi. »Podjetje SIM je za kadrovsko strukturo po dosedanjih elaboratih porabljalo več kot 200 tisoč evrov za zaposlene letno. Občina pa bo za režijski obrat po naših izračunih letno porabila 66 tisoč evrov,« trdi Leljak. Zaenkrat sicer od prvega marca režijski obrat občine skrbi le za dobavo pitne vode, kar je prej prav tako opravljal SIM, ostale naloge pa naj bi bile – poleg čiščenja odpadne vode – še urejanje pokopališč ter vzdrževanje javne razsvetljave in cestne svetlobne signalizacije.

d1ac722c5bc11ed50fb90830bb944f57
Arhiv Vestnika
Čistilna naprava Radenci.

S kakšno močjo čisti

Ko smo se pred dnevi o tej temi pogovarjali s prejšnjim radenskim županom Janezom Rihtaričem, nam je ta ob vprašanju, s kolikšno močjo naprava sploh dela, saj so se pojavile informacije, da zaradi starosti in povečanja populacijskih enot v Radencih ne dela več s 100-odstotno močjo, povedal, da dela s 75-odstotno močjo. Roman Leljak ima drugačen podatek, in sicer mu je analizo izdelalo podjetje Spit iz Nove Gorice, podatki pa kažejo, da naprava deluje s 50-odstotno močjo. »V tej analizi se vidi, da čistilna deluje tako, kot je takrat, ko je bila zgrajena,« trdi Leljak.
Medtem Zlatko Mir pokaže letno poročilo učinka čiščenja za leto 2018. »Tukaj imamo poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano oz. Centra za okolje in zdravje iz Maribora, ki pravi, da je učinek čiščenja čistilne naprave Radenci več kot 80-odstoten. Mi moramo imeti zagotovljen učinek čiščenja med 80 in 90 odstotki,« pravi Mir.
Omenjeni laboratorij oziroma Center za okolje in zdravje pride, nastavi vzorce, jih po 24 urah pobere in analizira. »Ljudje si sicer predstavljajo, da naj bi iz čistilne naprave prihajala tako čista voda, da bi jo lahko pil. To na tej tehnologiji, imenuje se SBR tehnologija, torej z biološko čistilno napravo, ni mogoče. Z membransko čistilno napravo ja, a ta je veliko dražja,« pojasni Mir.
Medtem pa je – popolnoma po naključju, saj naravovarstvenik ni vedel, da delamo zgodbo o čistilni napravi – v naš elektronski poštni nabiralnik priletelo kar nekaj fotografij s pripisom: »Zanima me, ali čistilna naprava v Radencih deluje in ali smejo čistilne naprave v okolje spuščati človeške iztrebke, ki potem plavajo neposredno v reko Muro? Takšna čistilna naprava ni samo sramota za Radence, ampak za celotno državo, ki se promovira kot zelena destinacija.« Konkretne fotografije smo pokazali tudi Miru, ki na očitke odgovarja, da jim vsake toliko res uidejo tudi kakšne fekalije in s prstom pokaže na podjetje Radenska. »Oni umivajo steklenice, in to vodo, ki je pravzaprav skoraj čista, morajo spustiti na čistilno napravo. Potem pa 'razvodenijo' vodo, ki jo je treba očistiti. Pri bioloških čistilnih napravah, kot je naša, je namreč bolje, da je voda zelo umazana. Bolj je umazana, bolj jo bakterije očistijo; če pa je čista, bakterije ne morejo opraviti svojega dela. Tako da Radenska pravzaprav ruši cel sistem in s tem imamo mi res velike težave,« pravi Mir.

Koliko enot lahko čisti

Čistilna naprava Radenci je bila zgrajena za kapaciteto 7500 populacijskih enot, pravi Mir. Leljak ima drugačen podatek, pravi pa tudi: »V tem trenutku je lažno predstavljeno, da čistilna naprava dela za 9500 enot. SIM je namreč na Agencijo republike Slovenije za okolje (ARSO) poslal poročilo, da dela za toliko enot. Kar pomeni, da je naša čistilna naprava mnogo boljša kot gornjeradgonska, ki dela za 8800 populacijskih enot, pri čemer je slednja nova. To ne bo držalo,« vztraja Leljak.
Mir mu odgovarja: »Po tem ko so čistilno napravo rekonstruirali, naj bi povečali kapacitete čiščenja s 7500 na 9500 populacijskih enot in takrat so na ARSU k temu izdali tudi soglasje za toliko enot. Od leta 2003, po koncu obnove, se tako ta čistilna naprava vodi s kapaciteto 9500 populacijskih enot.«
Sedanji župan Roman Leljak ima namreč, dodaja, problem s tem, da naj bi bila čistilna naprava danes primerna za čiščenje 9500 populacijskih enot, občina pa želi pridobiti sredstva iz pomurskega razvojnega zakona za čistilno napravo za 8600 enot. »Zdaj pa si zamislite mene kot župana s poročili, da čistilna naprava čisti 9500 enot in da je vse v redu, hočem pa imeti evropski denar za novo, ki naj bi čistila 8600 enot. Jaz k temu rečem le – vsi vemo, da so papirji zlagani, da je nekdo zavajal državo in vse druge. Koliko je bila v zavajanje vpletena občina in koliko SIM – jaz se v to ne bom spuščal, ker to ni moja stvar,« vztraja Leljak, ki je od okoljske agencije tudi zahteval, da umakne številko o 9500 populacijskih enotah, saj to po njegovem mnenju nima realnih temeljev. »Vedno so nekaj dograjevali, dodajali, nikoli pa zares izgradili. V bistvu je naprava še vedno takšna, kot je bila leta 1973 – z manjšimi posegi.«

3776d2bf49d6be569d480f11db65aeea
Nataša Juhnov
Zastarela in dotrajana čistilna naprava.


Na vprašanje, kako naprej, Leljak odgovarja: »V tem trenutku sploh ne vem, kako. Najprej moram rešiti z ARSOM, si natočiti čistega vina in ugotoviti, kakšna je čistilna naprava. Če je res primerna za 9500 enot, potem ne rabimo nič. Od kod potem meni pravica iskati sredstva za čistilno napravo za 8600 enot.«
Zato je Občina Radenci sredi februarja na ARSO vložila zahtevek za odpravo naknadno izdanega dovoljenja za čistilno napravo in tega, da je ta čistilna sposobna očistiti 9500 enot. Priložili so poročilo podjetja Spit. »Dejstvo je, da imamo dve okoljevarstveni dovoljenji – eno za gradnjo nove, ki naj bi čistila 8600 enot, drugo pa za 9500 enot, ki je izgrajena in naj bi super delovala. Temu sem dodal poročilo, da zadeva deluje s 50-odstotno zmogljivostjo. In res imamo ogromen problem s čistilno napravo; vse zato, ker je nekdo 20 let lagal. Pa ne mislim prelagati odgovornosti le na podjetje SIM, ampak tudi na Občino Radenci. Očitno so bili privatni interesi veliko večji kot interesi skupnosti. Sprašujem pa se tudi, kje so zdaj vse te naravovarstvene organizacije,« je oster Leljak.

Nova čistilna naprava

Za novo čistilno napravo, ki naj bi bila membranska, ima občina, kot rečeno, že štiri leta pridobljeno gradbeno dovoljenje. Po dveh letih so ga morali podaljšati, sicer bi jim propadlo. A kako bi torej radenska občina gradila, če ni lastnica. Mir pojasni, da so »pred leti podpisali neke vrste služnost, kar pomeni, da bi v primeru, če bi se začelo vlagati v novo čistilno napravo, lahko to služnost občina uveljavila. In mi smo podpisali dopis, da v primeru, da občina dobi kohezijska sredstva, čistilno napravo prodamo. Imamo le en pogoj, in sicer želimo koncesijo speljati do konca, torej do leta 2021.« Tako da je SIM pripravljen svoj lastninski delež v čistilni napravi prodati; take predloge je SIM konec januarja podal tudi občini. »Ta tehnologija je seveda stara, jaz sem takoj za, da se zgradi nova čistilna naprava. A tako, kot je treba, ne pa z glavo skozi zid.« In kot še dodaja Mir, je »problem ta, da mi županu ne verjamemo, je popolnoma nezanesljiv. Zdi se namreč, da ne vidi popolnoma nič drugega kot samo zgodbo, ki jo ima on. Z njim se ne moreš ničesar dogovoriti. Take so naše dosedanje izkušnje«.
občina radenci čistilna naprava
Kaj zdaj berejo drugi