vestnik

Sladkorni bolnik: Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi se odločal drugače

Damjana Nemeš, 29. 11. 2020
Damjana Nemeš
Igor Vitez, ki je od lani predsednik Društva diabetikov Murska Sobota, svojo bolezen nadzoruje z ustrezno prehrano in gibanjem, pomaga mu tudi fizično delo. Čeprav izpolnjuje vse pogoje za upokojitev, še vedno vodi domač lokal. Foto Damjana Nemeš
Aktualno

Eden od 200 tisoč sladkornih bolnikov v Sloveniji je Igor Vitez iz Murske Sobote, ki so mu bolezen odkrili pri štiridesetih letih.

Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Ta hip je na svetu kar 463 milijonov ljudi s to boleznijo, v Sloveniji jih je po podatkih Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni za letošnje leto kar 200 tisoč. Med njimi je tudi 63-letni Igor Vitez iz Murske Sobote, ki so mu sladkorno bolezen tipa 2 diagnosticirali pred več kot dvajsetimi leti. Pravi, da sta bila oba starša sladkorna bolnika, zato je verjetno neke predispozicije za bolezen podedoval. Za diabetes tipa 2, ki je najpogostejša vrsta sladkorne bolezni, je značilno, da pogosteje prizadene ljudi, ki bolezen v družini že imajo. Največkrat se pojavi v odrasli dobi, vzrok je nepravilno delovanje trebušne slinavke, ki ne izdeluje dovolj inzulina, telo pa ga ne uporablja učinkovito.

dfd2150f99386c747663e0f091c20fad
Nataša Juhnov
Skoraj polovica bolnikov s sladkorno boleznijo se po rezultatih raziskave o vplivu epidemije in ukrepov na osebe s sladkorno boleznijo boji, da ne bi bilo dostopa do zdravil ali medicinskih pripomočkov. Fotografija je simbolična. Fotografija Nataša Juhnov

Več jedel, bolj hujšal

»Vrsto let sem se zdravil s tabletami. Prav tako sem bil dolgo prepričan, da sčasoma ne bom več potreboval zdravil. Potem pa mi je nivo sladkorja začel naraščati in več kot sem jedel, bolj sem hujšal. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi se odločal drugače, saj je bolezen treba vzeti resno,« poudari Vitez. Začel je jemati nove tablete, pred desetimi leti pa si je začel vbrizgavati inzulin. To stori štirikrat dnevno pred obroki, redno si meri tudi krvni sladkor. »Včasih sem si ga meril tako, da sem se pikal v prst. Sedaj imam na roki poseben senzor, h kateremu samo pristavim aparat in mi izmeri nivo krvnega sladkorja.«
Od odkritja bolezni se mu življenje ni bistveno spremenilo. V zmernih količinah lahko zaužije vso hrano in veliko se giblje. Ogromno hodi in kolesari, pri ohranjanju nivoja sladkorja mu pomaga tudi fizično delo. Prehrana, telesna dejavnost in zdravila namreč bistveno pripomorejo k ustrezni ravni krvnega sladkorja. »Imam redne kontrole in preglede pri kardiologu, vsako leto imam tudi pregled očesnega ozadja. Bolezen namreč lahko povzroči pokanje žilic v očesih, lahko se poslabša vid, prihaja lahko celo do uroloških težav. Sam na srečo teh problemov nimam.« Sogovornik poudarja, da je prvi sovražnik ljudi s sladkorno boleznijo neurejen krvni sladkor.

Ozaveščati že najmlajše 

Da je neurejen krvni sladkor največja grožnja sladkornih bolnikov, posebej v času epidemije koronavirusne bolezni, so poudarili tudi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki smo ga zaznamovali 14. novembra. Raziskava Mednarodne zveze diabetikov v Evropi je pokazala, da so epidemija in z njo povezani ukrepi vplivali na sladkorne bolnike. Ker spadajo v skupino posebej ogroženih in se bojijo okužbe, se večino časa ali celo ves čas zadržujejo doma in se manj gibljejo kot običajno. Prav tako je okrnjena dostopnost zdravstvenih storitev. 
Sogovornik k temu dodaja: »Sladkorni bolniki so zelo navajeni na osebne pogovore in obravnave. Tudi meni so letos že dvakrat odpovedali očesni pregled. Če gre za res nujne stvari, pa je osebni dostop do zdravnikov omogočen.« Viteza, ki je tudi predsednik Društva diabetikov Murska Sobota, skrbi, da bo posledica epidemije tudi to, da bo bolezen pri marsikom prepozno odkrita. »Problem sladkorne bolezni je, da ne boli oziroma se simptomi ne pokažejo hitro, zato lahko ostane dolgo neodkrita.«
Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni so diabetiki zaznamovali s spletnimi dogodki, v znak podpore vsem aktivnostim, ki so usmerjene v preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni, pa so bile številne zgradbe po Sloveniji ta dan osvetljene modro. Modri krog je namreč simbol sladkorne bolezni, o kateri bi morali, tako Vitez, ozaveščati že v osnovni šoli. »Za nastanek bolezni nista krivi le nezdrava prehrana in čezmerna telesna teža, ampak tudi pomanjkanje gibanja in preveč stresno življenje, zato bi morali o nastanku in posledicah te bolezni poučiti že najmlajše.«