vestnik

Brodnjak: »NLB bo čez deset let spet večinsko slovenska«

Timotej Milanov, 19. 10. 2019
Bobo
Čeprav Brodnjak zanika, da je prodaja zavarovalnice NLB Vita povezana z njihovo željo po širitvi na Balkan, kjer se med drugim NLB poteguje za nakup srbske Komercijalne banke, njihovih ambicij na tem trgu ne skriva.
Aktualno

Zaenkrat še vedno največja banka v državi ima po zaključenem postopku privatizacije velike ambicije v Srbiji.

»Danes imamo v naši lastniški strukturi najpomembnejše svetovne finančne vlagatelje. Ampak najpomembnejši lastnik te banke je še vedno Republika Slovenija, ki ima 25 odstotni lastniški delež in en delnico, na ta način ostaja slovenski narod še vedno lastnik te banke in ta banka je naša, to trdim vehementno,« predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak izpostavlja zaključen proces privatizacije zaenkrat še vedno največje banke v državi. Kot je še povedal na regijskem poslovnem srečanju s partnerji banke v Radencih, bo naslednji pomemben mejnik te institucije čez deset let, ko bo po njegovih pričakovanjih NLB spet večinsko slovenska. »Lastniki bomo spet mi, prebivalci in podjetja iz Slovenije. To je moja velika želja in ambicija ter verjamem, da se bo to zgodilo,« pravi Brodnjak, ki pri tem poudarja, da banka zaključuje postopek prodaje svojega deleža v življenjski zavarovalnici NLB Vita predvsem z namenom osredotočanja na svojo osnovno dejavnost, kar pa zavarovalništvo ni. Čeprav Brodnjak zanika, da je prodaja zavarovalnice povezana z njihovo željo po širitvi na Balkan, kjer se med drugim NLB poteguje za nakup srbske Komercijalne banke, njihovih ambicij na tem trgu ne skriva: »V Srbiji dejansko vidimo velik potencial, saj ima v tem trenutku približno 4,5-odstotno gospodarsko rast. Srbija je bila v lanskem letu največja prejemnica neposrednih tujih investicij na prebivalca na svetu.« Brodnjak meni, da je banka po zaključeni privatizaciji postala tudi cenovno konkurenčna: »Nismo vedno najcenejši, ampak želimo biti dolgoročni partner.«

Kritični do države

Brodnjak se je dotaknil tudi aktualnih razmer v državi in po svetu, ki vnašajo med prebivalstvo in v gospodarstvo precej negotovosti. Kot pravi, v tem trenutku gospodarstvo v Sloveniji investira malo, rast posojil gospodarstvu pa je izjemno nizka. Taka je po njegovih besedah tudi zasebna potrošnja v državi. »Prihranki prebivalstva se še vedno povečujejo v večji meri kot potrošnja. Večja je negotovost, bolj prebivalstvo povečuje prihranke.«

DSC_0220
Timotej Milanov
Blaž Brodnjak

Država bi morala po mnenju Brodnjaka vlagati v železniško, cestno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo. »To bi morala biti vloga oblastnikov - graditi tovrstno infrastrukturo … Država s takšno geostrateško pozicijo ima možnost postati logistična velesila, ampak se moramo za to odločiti.« Predsednik uprave NLB je bil pri tem kritičen tudi do Banke Slovenije zaradi omejitev pri potrošniških posojilih, ki bodo stopile v veljavo z novembrom. »Povprečno slovensko gospodinjstvo z dvema otrokoma si bo težko privoščilo sanacijo fasade. To je destruktivno,« pravi Brodnjak, ki meni, da bo država s tem radikalno vplivala na povpraševanje pri domačih potrošnikih v trenutku, ko slovenski izvoz izgublja sapo.

Prihodnost ni povsem črna

Pri gledanju v prihodnost slovenskega gospodarstva se je s številkami nekoliko poigral tudi Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve, ki navaja podatke univerze Harvard, po katerih je Slovenija na 11. mestu na svetu po kompleksnosti gospodarstva. Pri tem kompleksnost označuje raznovrstnost nacionalnega gospodarstva, v katerem se prepletajo številne različne dejavnosti. »Kar pomeni, da znamo skoraj vse narediti,« pojasnjuje Stojan, ki pravi, da so na podlagi tega na Harvardu Sloveniji v prihodnjih desetih letih napovedali v povprečju 2,2 odstotno gospodarsko rast. Stojan je predstavil še projekcije, po katerih bo v Sloveniji leta 2100 1,8 milijona prebivalcev, kar pomeni za 13 odstotkov manj kot danes, medtem ko naj bi bilo takrat na Hrvaškem za kar 44 odstotkov prebivalstva manj glede na današnje število prebivalstva pri južnih sosedih.