Po prvem maju so običajno vremenske razmere ustrezne za sajenje buč. Tega so se tudi letos v tem času lotili številni pridelovalci, a jih je po dobrem tednu ali dveh, ko bi že morali pognati cvetovi, šokiral pogled na prazna polja. Po pričevanju kmetov semena enostavno niso vzklila, problematična je domnevno sorta rustikal, ki je najbolj razširjena hibridna buča v Sloveniji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Gornji Radgoni predstavili knjigo Izročilo Petra Dajnka
Z njo obeležili 150. obletnico smrti Petra Dajnka, ki je bila lani, in 200. obletnico izida njegove slovnice
Po ocenah kmeta Franca Küčana iz Tešanovec, ki je tudi sam s svojimi 13,5 hektarja njiv med oškodovanimi, bi lahko v Pomurju in celotni Sloveniji prišlo do izpada na več kot tisoč hektarjih površin, ki so bile zasajene z oljnimi bučami. »Po neuradnih informacijah je kriv fungicid za zaščito semena, a postopek dokazovanja bo še sledil,« pravi Küčan, ki poudarja, da je povzročena škoda za kmete večja, kot je zgolj vrednost nabavljenega semena, in takšnega pobota ne bodo sprejeli. Celoten izpad dohodka na hektar kot predelovalec bučnih semen v bučno olje ocenjuje v višini do 3500 evrov. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da v povprečju na hektar buč pridelovalci dobijo 1100 kilogramov mokrega bučnega semena, katerega cena za kilogram se pri nas giblje okoli štiri evre.
Za liter toplo stiskanega bučnega olja, ki danes stane okoli 18 evrov, so potrebni približno trije kilogrami suhega bučnega semena, za liter hladno stiskanega bučnega olja pa je potrebnih okoli sedem kilogramov bučnih semen, zato je cena tega temu primerno višja. Če vse to vzamemo v zakup, lahko govorimo o večmilijonski škodi in skoraj 30-odstotnem izpadu buč, ki so lani v Sloveniji uspevale na več kot 3700 hektarjih, s tem da izpada glede na vremenske razmere verjetno ne bo mogoče nadomestiti z novim sajenjem. »Marsikdo se bo jeseni soočal s primanjkljajem, zato bodo semena dražja, dražje pa bo tudi bučno olje,« napoveduje tešanovski kmet.
Seme kupovali v zadrugah
Problematično seme rustikal so kmetje večinoma kupovali v zadrugah, glavni dobavitelj teh pa je največji igralec na področju semen, družba RWA Slovenija, znana po blagovni znamki Agrosaat. Da imajo težave, a da jih sproti rešujejo z dobaviteljem, priznava Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci. »Svoje bo povedala stroka, res pa je, da je vznik slab. Že zaradi vremena je težko reči, saj tudi tisto, kar bi morda vzklilo, zdaj ne bo,« umirja žogico Petovar in poudari, da je sedaj bistveno, da se rešijo polja. Kar se tiče morebitnih odškodnin, omeni možnost, kakršno je Küčan zavrnil. »Vemo, koliko stane vreča semena. Za konglomerat, kakršen je RWA, se ne bojim. Bolj pomembno vprašanje je, kje bomo jeseni iskali bučno olje,« opozori direktor zadruge, a verjame, da se bo našla enotna rešitev.
Težav z omenjenim semenom nimajo samo kmetje pri nas, ampak še v večji meri v Avstriji, kjer naj bi bilo prizadetih okoli štiri tisoč hektarjev površin. Kot morebiten vzrok za neustreznost semena se omenjajo evropske okoljske zahteve, ki jim je bila podvržena Avstrija. RWA Slovenija je namreč hčerinska družba avstrijske multinacionalke, ki je lani na vseh trgih, na katerih posluje, ustvarila štiri milijarde evrov prihodkov in več kot 54 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.
»Z zadrugami se že pripravljamo na pravne postopke, ki jih bomo sprožili. Čeprav se bodo odgovorni hitro začeli izmikati in se izgovarjali na neustrezno tehnologijo ter na vreme, nam bodo morali priznati nastalo škodo,« za konec še napoveduje Küčan in dodaja, da bodo kmetje dokazali svoj prav tudi s pomočjo Kmetijskega inštituta Slovenije in drugih strokovnjakov. Da je za izpad krivo dotično seme in ne vreme, po njegovem mnenju dokazuje tudi dejstvo, da so izkušnje drugih, poznejših sejalcev povsem nasprotne, čeprav so bile vremenske razmere slabše.
Evropa prepovedala pripravek
Štefan Kranjec, vodja soboške enote RWA Slovenija, priznava, da je med kmeti precej slabe volje, tudi sam se je kot pridelovalec oljnih buč na več kot dvanajstih hektarjih znašel v isti godlji. Uradnih informacij matične avstrijske družbe še ni, a v kratkem bi lahko za svoje kupce pripravili obvestilo v smislu priporočil, kaj storiti. »Gre za nesrečen splet okoliščin, povezan s padavinami in mrzlimi nočmi, ki so spremljale zgodnje setve, ter z evropsko prepovedjo pripravka za zaščito semena, ki je bil do sedaj dovoljen in je očitno zagotavljal boljšo zaščito,« pojasnjuje Kranjec in poudarja, da so kot RWA Slovenija na trgu ponudili certificirano seme iz Avstrije z ustrezno deklaracijo in kaljivostjo, ki ga je odobril neodvisen avstrijski inštitut.
Pri poznejših setvah, ki bi lahko bolje uspevale kot rane, je bilo tako po navedbah Kranjca uporabljeno identično seme, a sedaj bodo težave povzročale obilne padavine, ki so nekatere posevke uničile. Dobavitelj semena torej druge izbire ni imel, saj gre za širši problem krčenja fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu na evropski ravni, a vprašanje je, ali bo ta odgovor zadovoljil in pomiril oškodovane kmete.