vestnik

Čeprav bomo prešli v zeleno fazo, smo se vedno v epidemiji. Ne smemo pozabiti na samozaščitno obnašanje

Vestnik, 25. 5. 2021
Niko Časar
Kljub napovedim, da bomo v nekaj dneh prešli v zeleno fazo, bomo še vedno v epidemiji.
Aktualno

Epidemiološke razmere v svetu in Sloveniji je na novinarski konferenci predstavila Irena Grmek Košnik, epidemiologinja iz območne enote NIJZ v Kranju.

Vladna govorka Maja Bratuša je uvodoma pojasnila, da je v pet regij v državi obarvanih rumeno, preostalih sedem, med njimi tudi pomurska, pa zeleno. Irena Grmek Košnik je poudarila, da se štirinajstdnevna incidenca na sto tisoč prebivalcev v Evropi izboljšuje, trendi kazalnikov pa so v več državah stabilne in se izboljšujejo. Kljub temu pa ostajajo visoke številke hospitaliziranih covidnih bolnikov. 

V Sloveniji iz rumene faze počasi prehajamo v zeleno, najpogostejši vir prenosa okužbe pa ostaja lokalni vir. Epidemija je razglašena do 15. junija 2021, začetek epidemije drugega vala pa je bil 18. oktobra 2020. V zeleno fazo bomo prešli, ko bo sedemdnevno povprečje okužb nižje od 300, pri sprostitvi določenih ukrepov pa je dodan pogoj PCT. Na podlagi podatkov iz literature je govorka predstavila določene scenarije, ki nas čakajo. Pravi, da pandemije spremljajo različni odzivi v različnih državah. Opazen je izjemen napredek v znanosti, v razvoju cepiv, še vedno pa ostaja negotovost. Kaj se bo torej zgodilo? To je odvisno od upoštevanja ukrepov, odločitev vlad, napredka pri razvoju cepiv in zdravljenja, znanosti, ter tudi tega, v kolikšni meri se lahko združi mednarodna skupnost v prizadevanjih za zamejitev pandemije. 

Zavedati se je treba, da bo potrebna visoka precepljenost prebivalstva (okoli 70-odstotna), ki nudi dolgotrajno zaščito in kolektivno imunost. Če bi samozaščitne ukrepe prezgodaj opustili, pa obstaja veliko tveganje. Grmek Košnikova poudarja, da država ni varna, dokler niso varne vse države. Zato se tudi kaže potreba po razvoju trajne strategije za spopadanje z epidemijo. Njen prvi scenarij temelji na tem, da nova generacija cepiv postane učinkovita proti vsem različicam. Drug pa je tak, da se pojavljajo različice, ki imajo sposobnost izogibanja imunosti proti cepivom. V tem primeru bi se bogate države hitro odzvale s proizvodnjo prilagojenih cepiv, težje pa bi bilo revnejšim državam. 

Med drugim je epidemiologinja še zatrdila, da izkušnje z zadnjimi štirimi pandemijami kažejo, da virusi v letu in pol ali dveh po nastanku preidejo iz pandemičnih povzročiteljev v endemične vire bolezni. Toda vse tiste pandemije so bile povzročene z virusi gripe. Ključno sporočilo se tako glasi, da epidemija še ni končana, zato spoštujmo ukrepe, cepimo se in razmišljajmo globalno. 

Kljub napovedim, da bomo v nekaj dneh prešli v zeleno fazo, bomo še vedno v epidemiji. "Za čas epidemije vemo, da ne moremo opustiti ukrepov, kot so zagotavljanje razdalj, maske in higiena rok, zato bo verjetno tudi uradno prišlo do pravila, da se ukrepi podaljšajo. Naučiti se moramo živeti s to boleznijo, sicer lahko sledi katastrofa, kar si seveda ne želimo," je zaključila. 

koronavirus irena-grmek-košnik nijz epidemiološke-razmere
Kaj zdaj berejo drugi