vestnik

Cerkev se prodaja, prenesti želijo arhiv

A. Nana Rituper Rodež, 24. 8. 2022
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Evangeličanski škof Leon Novak in strokovna sodelavka Klaudija Sedar sta ministru Mateju Arčonu predstavila problematiko evangeličanske cerkve sv. Janeza v Bethlehemu v ZDA, katere pomemben del je tudi arhiv. Foto Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
Aktualno

Gradivo pomembno tudi za evangeličane na Slovenskem in za Prekmurje

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je sprejel škofa Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leona Novaka in strokovno sodelavko Cerkve Klaudijo Sedar. Škof je ministru predstavil problematiko cerkvenega arhiva evangeličanske cerkve naših rojakov v Bethlehemu v Pensilvaniji v ZDA. Gre za arhiv, ki hrani različne tiskovine in drugo arhivsko gradivo v prekmurščini, kar so v Ameriki izdajali slovenski izseljenci iz Prekmurja in Porabja od leta 1916, in tudi dela, ki so jih izseljenci prinesli iz matične domovine.

O situaciji cerkve in cerkvene občine sv. Janeza (St. Johns Windish Lutheran Church) v Bethlehemu se je škof Novak seznanil na nedavnem službenem obisku v ZDA, ko se je na sedežu severovzhodne pensilvanske sinode srečal s tamkajšnjim škofom Christopherjem DeForestom. To cerkev in cerkveno občino želijo zaradi upadanja števila vernikov zapreti, stavbo prodati in z denarjem zgraditi ali kupiti manjšo, kar je podrobneje predstavil v julijskem Evangeličanskem listu. Ob tem pa bi bilo treba, poudarja Novak, ohraniti cerkveni arhiv obsežnega gradiva v prekmurščini, ki ni pomemben le za zgodovino tamkajšnje verske skupnosti, ampak tudi za Evangeličansko cerkev na Slovenskem in za Prekmurje.

Evangeličansko cerkev v Bethlehemu so zgradili prekmurski in porabski rojaki, ki so se začeli konec 19. stoletja s trebuhom za kruhom preseljevati v to industrijsko mesto. Cerkev je bila posvečena 19. marca 1916 in je po svoji arhitekturi, videzu in notranji ureditvi zelo podobna evangeličanskim cerkvam v Prekmurju. Bogoslužja v maternem jeziku pa so tam opravljali že prej, najpogosteje v nemški evangeličanski cerkvi. V letih od nastanka se je v cerkvenem arhivu nabrala bogata zbirka prekmurskih tiskov, časopisov, verskih knjig in drugih dokumentov, ki jih je treba zaščititi, preden se izgubijo, je poudarila Sedarjeva, ki to gradivo tudi dobro pozna, saj ga je preučevala in lani na to temo pripravila domoznanski večer in razstavo. Ta je bila najprej na ogled v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota (PIŠK), letos pa še pri Slovenski izseljenski matici.

amerikanszki-slovencov-glas, publicistika, prekmurci-in-porabci-v-ameriki
Osebni arhiv
V arhivu evangeličanske cerkve, ki ga želijo preseliti v Slovenijo, so tudi številni časopisi, ki so imeli med rojaki v ZDA zelo pomembno vlogo. Izhajali so med letoma 1916 in 1954 in so svoje bralce, Prekmurce in Porabce, zelo dobro informirali, prinašali so jim različne prispevke iz gospodarskega, političnega in družbenega življenja v novi domovini kot tudi iz starih krajev. Časopisi so prihajali tudi v njihovo staro domovino, tako da so bili sorodniki izseljencev in drugi seznanjeni z njihovim življenjem v Ameriki. Foto arhiv Kamra

V letu 2021 je minilo natanko sto let od takrat, ko je izšla prva številka časopisa Amerikanszki Szlovencov glasz, ki je izhajal od leta 1921 do leta 1954 in poročal o življenju prekmurskih in porabskih izseljencev čez lužo ter prinašal novice iz matične domovine. Razstava nas je spomnila, kako pomemben je bil ta časopis in tudi vsa druga publicistična dejavnost naših rojakov. Med drugim je v tem cerkvenem arhivu shranjena večina številk tega časopisa, medtem ko le posamezne izvode hranita PIŠK in NUK, zato bi bila zbirka pomemben prispevek in zaokrožitev dokumentacije, kar je dobro izhodišče za nadaljnje preučevanje. Izseljenski publicistični tiski kot vsa druga literatura v maternem jeziku, ki so jo hranili v tej cerkvici, so, poudarja Sedarjeva, dragoceno gradivo za spoznavanje življenja in delovanja naših izseljencev v prvi polovici 20. stoletja v ZDA in nadvse pomemben del slovenske izseljenske kulturne dediščine.

Na sestanku sta tako minister kot škof poudarila pomembnost ohranitve takšnega arhiva in se strinjala, da je treba narediti vse potrebno, da se arhiv slovenske skupnosti iz Bethlehema pregleda, popiše in prenese v Slovenijo.

Bethlehem, novi dom Prekmurcev in Porabcev 

Iz Prekmurja in Porabja se je konec 19. in v začetku 20. stoletja v ZDA zaradi ekonomskih in socialnih razlogov, pa tudi težnje po politični in verski svobodi ter boljšem življenju, izselilo okrog dvanajst tisoč Slovencev. Znano je, da je največja prekmurska naselbina nastala v mestu Bethlehem v Pensilvaniji, saj je bilo to mesto blizu pristanišča Ellis Island v New Yorku, kjer jih je večina izstopila, že dobro razvita industrijska dejavnost pa je dajala dobro izhodišče za začetek novega življenja. Ker so ti izseljenci v ZDA prišli z močno versko tradicijo, so si družabno življenje najprej ustvarjali okrog cerkva, evangeličanske in katoliške, se povezovali v različna društva in tako se je kaj kmalu rodila tudi potreba po čtivu v razumljivem jeziku, po tiskih v domačem prekmurskem jeziku, je še povedala Klaudija Sedar.