vestnik

Črenšovski gasilci s posebno varovalno obleko pomagajo pri odstranjevanju sršenjih gnezd

Majda Horvat, 30. 9. 2020
Majda Horvat
Rok Tompa v varovalni obleki za odstranjevanje sršenjih gnezd. Zapenjati mu jo pomaga Janez Zadravec.
Aktualno

Sršenov je zdaj veliko, ker je obilo sladkega sadja, ugodne zanje so tudi visoke temperature zraka. Varovalna obleka v prihodnje del opreme vseh gasilskih društev?

Sršeni so resna grožnja za zdravje ljudi, še posebej v tem letnem času, ko dozoreva sadje in so nevarni insekti tudi najbolj agresivni. Letos je sladkega sadja v izobilju, pravi Janez Zadravec, poveljnik osrednje gasilske enote PGD Črenšovci. Gasilci so vaščanom v preteklosti večkrat pomagali pri odstranjevanju osjih gnezd z zamrzovanjem s plinom CO2, tega pa niso upali pri odstranjevanju sršenjih gnezd, za kar so jih ljudje prav tako večkrat prosili. Običajne varovalne gasilske obleke namreč ne zapirajo vseh odprtin, predvsem ne pri vratu človeka, kjer so posledice pika lahko usodne, zato so vaščanom svetovali, naj se za odstranjevanje sršenjih gnezd obrnejo po pomoč na pristojno ustanovo.
Letos pa je PGD Črenšovci kupilo varovalno obleko, izdelano prav za odstranjevanje sršenjih gnezd. »To smo objavili na družbenem omrežju in takoj prejeli več klicev krajanov,« je povedal Zadravec.

sršen
Wikipedia
Fotografija je simbolična

Prvič so varovalno obleko uporabili pred tedni pri odstranjevanju sršenjega gnezda na hiši družine z majhnimi otroki. Odstranitev je izvedel Rok Tompa, ki je povedal: »Pomembno je, da v okolici gnezda ne povzročamo hrupa in ne pritegnemo pozornosti sršenov. Najprej satje poškropimo z aerosolom, ki insekte omami, nato pa celotno gnezdo fizično odstranimo, damo v vrečo in uničimo.«


Najprimernejši čas za odstranjevanje je zjutraj ali zvečer, saj se sršeni zaradi nižje temperature zraka še zadržujejo v gnezdu in tudi niso tako napadalni.

Pri postopku odstranjevanja sodelujeta dva gasilca. Drugi pomaga pri oblačenju zaščitne obleke in preveri, ali so vse zadrge dobro zapete ter ni odprtine, skozi katero bi sršen lahko prišel pod njo. Ob obleki si mora gasilec obuti tudi zaščitne škornje in nadeti varovalne rokavice. Pomembno je še, da med odstranjevanjem sršenjega gnezda ni nikogar v bližini, na varno pa je treba umakniti tudi vse živali.
»Ko si v tej obleki, se počutiš popolnoma varnega, je pa v njej precej vroče, saj je narejena iz več slojev, tudi težka je. Vsekakor pa je pomembno, da ti pri oblačenju nekdo pomaga,« še pove Tompa.

Zaščitna obleka za odstranjevanje sršenov, za katero je PGD Črenšovci namenilo 150 evrov, se je torej že izkazala kot pomemben in potreben del opreme gasilcev za izvajanje nalog varovanja in zaščite. »Gasilski zvezi bom predlagal, da bi takšno zaščitno obleko zagotovili vsem gasilskim društvom. Ne zato, ker bi nam bilo težko iti drugam, ampak ker bi bilo dobro, da bi domači gasilci lahko tudi na tak način pomagali vaščanom. Smo pa obleko že tudi posodili gasilcem iz Gornje Bistrice, ki si jo bodo zdaj še sami nabavili,« je povedal Zadravec.

Gnezdo
Profimedia
Gnezdo sršenov.

Sršeni svoje gnezdo najpogosteje zgradijo na ostrešju, podstrešju, v dimnikih, lopah ali votlih deblih dreves, najdemo pa jih lahko tudi v zemlji. Gnezda imajo premer od 35 do 65 centimetrov, lahko pa so tudi večja. Janez Zadravec pove, da je sam videl sršenje gnezdo v zapuščenih tovarniških prostorih, ki je bilo veliko kot dvestolitrska vreča.
»Nikakor pa ne poskušajmo sršenjih gnezd sami zažigati, ker lahko hitro pride do požara in lahko ostanemo brez svojega prebivališča,« še opozarja gasilski poveljnik.

Pik sršena je lahko nevaren
S pikom sršen vnese v telo veliko učinkovin – acetilholin, histamin, serotonin, kateholamin, kinin, hlapne snovi in visoko molekularne beljakovine, po večini encime. Te običajno povzročajo na mestu pika lokalno reakcijo v obliki rdečine, otekline in močne bolečine. Takšna reakcija ni nevarna, je pa zelo neprijetna.
Drugače je v primeru sistemske preobčutljivosti človeka. Takrat se lahko pojavita rdečina in koprivnica po celotnem telesu, pogosto tudi občutek težkega dihanja. Najhujša posledica pa je, če se razvije tako imenovani anafilaktični (alergični) šok, ki se izrazi s hitrim padcem krvnega tlaka, znojenjem in pogosto motnjami zavesti. Bolnik postane nezavesten in neodziven. Nekateri ljudje vedo za svojo preobčutljivost za pike insektov in imajo doma zdravila za hitro ukrepanje (adrenalin, kortikosteroide, antihistaminike). V primeru neukrepanja je možna tudi smrt.
Toda resno stanje ob piku lahko nastane tudi pri ljudeh, ki doslej niso bili preobčutljivi. Pri teh je zelo pomembno, da prisotni poskrbijo za čimprejšnjo zdravniško pomoč.