vestnik

Da bi bila prekmurščina še razumljivejša

A. Nana Rituper Rodež, 23. 4. 2018
A. Nana Rituper Rodež
Delo je prevedel Evgen Balažic, besedilo pa je pregledal nedavno preminuli Franc Kuzmič. 
Aktualno

Skoraj 250 let po tem, ko je prekmurski evangeličanski duhovnik Števan Küzmič, ki je služboval v Šurdu na Madžarskem, v prekmurščini izdal Nouvi zakon ali Testamentom gospoda našega Jezuša Kristuša, smo dobili sodobnejšo različico. Revidiranja tega dela oziroma prevajanja v sodobnejši prekmurski jezik se je lotil Evgen Balažic, upokojeni evangeličanski duhovnik iz Puconec, ter ga izdal v samozaložbi.

Gre za izjemno pomembno delo, ki bo gotovo spodbudilo veliko reakcij jezikoslovcev, biblicistov, prevajalcev in vseh drugih, ki ga bodo vzeli v roke, je ob izidu te knjige dejal nedavno preminuli Franc Kuzmič, ki je besedilo pregledal ter poudaril, da gre za knjigo velikega pomena.
Nouvi zakon je Küzmičevo delo, ki je izšlo leta 1771, pozneje pa je doživelo še štiri izdaje. To delo za Prekmurce nima le verskega pomena, ampak tudi kulturnega in narodnostnega, saj je bistveno vplivalo na nadaljnji razvoj prekmurskega slovstva in tudi na jezikovni vzorec. Števan Küzmič je Novo zavezo prevedel neposredno iz grščine, prvi na Slovenskem, in ta prevod je bil pozneje marsikomu zgled in pomoč, ko se je tudi sam loteval prevajanja.

cfd810a91e85e3965aa54ad18ca74e6f
Pixabay
Dobili smo novo različico Nouvega zakona.

Tudi Balažic se je lotil prevoda tega dela, da bi bilo razumljivejše za sodobne generacije. Pri tem se je trudil popraviti predvsem tiste besede, ki se več ne govorijo in uporabljajo ali jih ne razumemo več, in jih zamenjal s takimi, ki so danes v uporabi. Besede so se v stoletjih velikokrat spremenile, prišle so nove, zato to delo ni bilo lahko, ob tem razloži Balažic, ki ni mogel vedno uporabiti le sodobnejše različice posamezne besede, ampak je bilo treba nekatere besede premisliti, se spraševati o njihovem smislu in jih pravilno prilagoditi. Besede, ki so danes težko razumljive ali jih v knjižnem jeziku ni ali več ni, pa je izpustil.
Prekmurski jezik je zelo raznovrsten in ima lokalne, krajevne posebnosti, po katerih Prekmurci hitro prepoznamo, s katerega konca kdo prihaja. Balažic se je pri svojem prevodu navezoval, kot pravi, na jezik Števana Küzmiča, to pa je jezik, kakršnega govorijo na območju prekmurske ravnice Strukovec, Puževec, Brezovec, Puconec, Sebeborec, Martjanec, Moravskih Toplic do Tešanovec. Tudi sam je bil rojen in vzgojen v tem jeziku in ta jezik, prekmurščino, je uporabljal tudi v svoji duhovniški službi.
Pri prevodu je Balažic odpravil madžarski pravopis ter madžarske, nemške in hrvaške besede, ustrezno je popravil tudi dvojino, kjer je bilo treba. Imena je prevzel iz Slovenskega pravopisa, pustil pa je poimenovanji za Ivana Krstitela in za Jezuša Kristuša, pa tudi molitev očenaš je ohranjena taka, kot jo še danes molijo luterani v Prekmurju.


»Vi ste sol zemlé, če pa se sol skvari, s čim se bo solíla? Nika več ne pomeni, nego da se vö vrže in skláči od lüdi. 14 Vi ste svetlost toga svêta. Nemre biti mesto skrito, štero stoji na velkom brêgi. Niti ne vužgéjo posvêta naj ga pod mernik denejo, nego v posvečnjek in svêti vsem, ki so v hiži. (Iz revidiranega prevoda Novega zakona avtorja Evgena Balažica)

Pri tem delu mu je šlo, kot poudarja, predvsem za ohranitev in posodobitev besedila skoraj dobesedno tako, kot je napisano, ne pa toliko za literarno lepoto. »Nekatere stavke sem namenoma pustil slovnično tako, kot jih je zapisal moj predhodnik, da bi bralec vsaj malo občutil stare čase, kako so tedaj pisali in govorili. Jezikoslovci naj se ukvarjajo naprej s popravljanjem, kakor hočejo …« Vse odtenke jezika, kako je prav, kako se govori, kakšen je naglas in kako mora biti, pa najbolj pozna tisti, ki se je »rodil v ton jeziki in ga guči«.