Koalicijska poslanca iz vrst SD, Damijan Zrim in Meira Hot, sta na vlado naslovila pobudo za spremembo zakonodaje glede odškodnin zaradi zavarovanih vrst živali. Kot sta navedla, se v Sloveniji pri upravljanju s populacijo rjavega medveda že več kot deset let vrtimo v začaranem krogu, saj vsako leto, ko pristojno ministrstvo izda odločbo o številu medvedov, ki jih je dovoljeno odstreliti oziroma odvzeti iz narave, določene okoljevarstvene nevladne skupine izpodbijajo pravnomočno veljavnost te odločbe. "Običajno jim jo uspe tudi razveljaviti, saj Slovenija še vedno nima vzpostavljenega ustreznega in delujočega sistema monitoringa populacije rjavih medvedov v skladu z evropsko in slovensko zakonodajo," poudarjata poslanca v pobudi. Monitoring številčnosti populacije medvedov po njunem mnenju predstavlja osnovni pogoj za natančnejšo oceno številčnosti populacije, ki potem predstavlja podlago za določitev števila medvedov, ki jih je v določenem letu dovoljeno odvzeti iz populacije, ne da bi se s tem ogrozila naravna sposobnost obnavljanja populacije velike zveri v njihovem okolju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Anželj je tretji najbolje ocenjeni župan mestnih občin
Med tistimi, ki so župansko funkcijo nastopili leta 2022, je prejel najvišjo oceno.
Kot navajata, je bila ena od posledic vsakoletnih razveljavitev odločb odvzema medveda v naravi hitra rast njihove populacije. Po ocenah strokovnjakov namreč v Sloveniji sedaj živi okoli 1.100, morda 1.1200 medvedov, prostora v naših gozdovih pa naj bi bilo tam nekje za 800 medvedov.
Zagotoviti pomoč rejcem
"Napadi velikih zveri na drobnico povzročajo precejšno gospodarsko škodo. Težave pa predstavlja tudi neučinkovit in počasen sistem zaščite ter odškodnin v primeru napadate velike zveri," opozarjata poslanca in dodajata, da bi v Sloveniji že zdavnaj morali sprejeti in izvajati novo strategijo upravljanja populacije rjavega medveda in drugih velikih prostoživečih zavarovanih zveri. Del te nove strategije pa bi moral biti tudi učinkovitejši sistem zaščite ter odškodnin, ki bi bistveno prispeval k vzpostavitvi boljšega družbenega okolja za sobivanje človeka in velikih zveri, ki bi po nujnem mnenju moral temeljiti na izkušnjah iz prakse pri izvajanju različnih evropskih projektov. "Predvsem pa je potrebno zagotoviti pomoč rejcem pri ublažitvi in preprečevanju gospodarske škode, še preden ta nastane, zaradi napada velike zveri na drobnico," še navedeta v pobudi. V luči pobude tako predlagata spremembe dveh členov zakona o ohranjanju narave. Fizične in pravne osebe, ki jim živali zavarovanih vrst lahko povzročijo škodo, bi morale še naprej kot dober gospodar poskrbeti za zavarovanje svojega premoženja pred nastankom škode, toda v primeru nastanka škode nad določeno višino bi jim zakon določil še dodatne načine varovanja, v nasprotnem primeru do odškodnine ne bi bile upravičene. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa bi ob tem določilo vrste živali in njihovo območje pojavljanja, za katere se sofinancira dodatne načine varovanja, za nadzor nad pravilno uporabo in delovanjem načinov varovanja pa bi pooblastili Zavod za gozdove Slovenije. V zakon bi zapisali tudi roke, v katerih je treba vložiti odškodninski zahtevek ter izplačati odškodnino.
Zakonska pobuda prihaja ravno v času, ko je bila aktualna dilema glede odločbe o odstrelu 230 rjavih medvedov, pod katero se je podpisal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Premier Robert Golob je namreč po nasprotovanju nevladnih organizacijov Brežana pozval, da odločbo zamrzne, a ta po pogovoru predsednika vlade in ministra vendarle ostaja v veljavi. So pa na Brežanovem ministrstvu v maju napovedali širši posvet o razsežnostih problematike upravljanja z zvermi v prihodnje.