Metko Barbarič iz KGZ, ki je organizator dneva, je slaba udeležba presenetila. Kot je izpostavila, jo slab obisk preseneča, tudi zaradi tega, ker gre za strokovno in ne politično srečanje pridelovalcev. In ravno tu je problem. Vzorec, po katerem se organizira ta strokovni dan, že nekaj let poteka po ustaljenem vzorcu in za pridelovalce več ne predstavlja izziva. Minilo je že nekaj let, ko so na srečanju sodelovali ugledni strokovnjaki predvsem iz Vojvodine. Ti so udeležencem takrat res predstavili najnovejše strokovne dosežke pri pridelavi žit in jih seznanili s strokovnimi ukrepi v izrednih vremenskih razmerah. Vsega tega že nekaj let ni, zato interes med kmeti, ne samo v Pomurju, ampak tudi drugih okoljih za obisk dneva pšenice upada.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBo turški medijski mogotec kupil soboški nogometni klub?
Na sončni strani Alp odmeva informacija, da v slovenski nogomet očitno prihaja nov vlagatelj.
Tradicionalno so bili predstavljeni pogoji pridelave žit v letošnjem letu. Predstavljen je bil presek vremenskega dogajanja. Žal pa ne analiza o tem, kakšen pridelek lahko pričakujemo v letošnjem letu. V neformalnem pogovoru s kmeti je predstavnik novosadske semenarske hiše dr. Radivoje Jevtić že napovedal slabšo žetev od lanske, in to na račun vremenskih razmer. Škoda, da ta izkušeni strokovnjak ni imel možnosti za predstavitev svojih ugotovitev.Ker ni šlo za politično srečanje, si nihče ni zastavil vprašanja, zakaj sta bili lansko leto pira in pšenica posejani le na 28660 hektarjih, kar je za 1340 hektarjev manj od lanskega leta in za 6300 hektarjev manj od rekordnega leta 2013.