vestnik

Dan Zemlje in ohranitev vrst

Janko Votek, 23. 4. 2019
Miša Pušenjak
Pikapolonice še niso izumrle
Aktualno

Včerajšnje praznovanje Svetovnega dneva Zemlje, se je zaradi praznikov zgodilo v senci zanimanja javnosti. Tudi v parkih in drugih naravnih okoljih, kamor so se množično odpravili včeraj ljudje, ni bilo zaznati ali čutiti, da ob velikonočnem ponedeljku praznujemo tudi dan Zemlje.

Zaradi množice ljudi v naravi ne bi bilo slabo, da se jim na nevsiljen način povedali, da si vsi vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Ohranjajmo naše vrste«.


Darilo narave človeštvu so milijoni vrst, ki jih poznamo in jih imamo radi, in še veliko drugih, ki jih morda odkrijemo. Človek je žal nepopravljivo porušil ravnovesje v naravi, zaradi česar se svet spopada z največjo stopnjo izumiranja vrst po izgubi dinozavrov pred več kot 60 milijoni let. V primerjavi z usodo dinozavrov pa je hitro izumiranje vrst v sodobnem svetu posledica človekovih dejanj. Minister Simon Zajc ob Svetovnem dnevu zemlje sporoča: »Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, ki jo je zaradi našega ravnanja vedno manj. Vse oblike življenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami.«

traktor, njiva, polje,
Nataša Juhnov
Stepski prah za traktorjem je vse pogostejši prizor na pomurskih njivah


Uničenje in hitro zmanjševanje rastlinskih in živalskih populacij po svetu sta neposredni posledici človekovih dejanj, med drugim: podnebne spremembe, krčenje gozdov, izguba habitatov, nezakonita trgovina z zavarovanimi vrstami in divji lov, netrajnostno kmetijstvo, onesnaževanje in neprimerna uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu. Posledice so dolgoročne.
Kljub vsemu si geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje - »Ohranimo naše vrste« kaže vtisniti v spomin in ga upoštevati pred pomembnimi razpravami in pripravami razvojnih dokumentov za naslednjo evropsko finančno perspektivo. Eden od teh dokumentov je brez dvoma Strategija razvoja kmetijstva po letu 2020. Te si več ni mogoče predstavljati brez ustreznih okoljskih ukrepov. Ti pa so v zavesti večine kmetov razen redkih izjem še vedno razumljeni kot eden od finančnih virov. Opozoriti je potrebno, da smo že v času, ko bi kmetje morali dosledno upoštevati okoljske ukrepe in to brez plačil, saj si z njihovim nespoštovanjem in v nekaterih primerih ignorantskim odnosom do vrst žagajo vejo na kateri sedijo. Če se tega ne bodo zavedli jim več ne mogla pomagati ne država in ne Evropa in noben denar iz teh dveh naslovov.

d1a1e4fb8280e57a3ec2e5c08cc03a65
Nataša Juhnov
Bolni gozd ni sposoben več ščititi človeka pred podnebnimi spremembami

Dan zemlje in izumiranje vrst