Nekoliko drugačna je slika pri prireji prašičjega mesa. Samooskrba se zaradi stalnih kriz v panogi in nizkocenovne ponudbe prašičjega mesa iz uvoza stalno zmanjšuje. Odrešitev za panogo naj bi prinesel sklenjen dogovor o izbrani kakovosti.
Pri izbrani kakovosti je v tem letu prišlo do bistvene spremembe. Govedorejci in predelovalna industrija so pri dogovoru o izbrani kakovosti prišli do kompromisnega dogovora, saj so se zaradi pomanjkanja domačih telet dogovorili, da je za izbrano kakovost že dovolj, da je goveji pitanec rejen in zaklan v Sloveniji. Ta dogovor bo zdaj treba prilagoditi evropski zahtevi, ki določa, da se v izbrano kakovost lahko vključi le v Sloveniji rojene, rejene in zaklane živali. Prašičerejci in predelovalci so pri izbrani kakovosti iskali podoben kompromis, vendar se je zgodba zapletla zaradi evropske zahteve.Zdaj je predelovalna industrija sprejela pogoj, da je z izbrano kakovostjo mogoče označevati le doma rojene, rejene in zaklane prašiče. Rejci pričakujejo, da se bodo z vstopom v shemo izbrane kakovosti ekonomske razmere v panogi vsaj delno stabilizirale, kar bi omogočilo ponovno rast domače proizvodnje prašičjega mesa. Žal je zgodba večplastna in pogled na evropski trg in proizvodnjo mesa nam takoj pokaže drugačno sliko.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Pri Svetem Juriju s slavnostno akademijo začeli praznovanje občinskega praznika
Plaketo občine je prejel Mirko Horvat, naziv častne občanke pa posthumno Marija Simonič
Prašičereja
Slovenska prašičereja ima brez dvoma razvojne možnosti in potencial za dvig samooskrbe. Država oziroma ministrstvo je napovedalo strategijo razvoja, ki naj bi jo ustrezno finančno podprlo. Nekoliko drugače se zgodba odvija, ko je govora o odkupnih cenah, ki naj bi bile za nekaj odstotkov višje od povprečnih evropskih borznih cen, po katerih zdaj oblikuje odkupne cene predelovalna industrija. Tu smo že na spolzkem terenu, kajti igra ni več odvisna samo od domačih akterjev in njihovih dogovorov. Podobno se bo verjetno dogajalo tudi pri govejem mesu. Nemški medijski velikan Deutsche Welle ugotavlja, da se je poraba mesa v Nemčiji zmanjšala z 90 kilogramov leta 2011 na 60 kilogramov na prebivalca v lanskem letu, vendar to še ne pomeni, da bi se Nemci odrekli mesu. Predelovalna industrija in trgovske verige so se odzvale. Odločili so se za najbolj enostaven prijem – ponudbo mesa po akcijskih cenah. Tako ponujajo pol kilograma najkakovostnejšega govejega steaka za sedem evrov. Še cenejša je ponudba svinjskega mesa, tako kilogram svinjskih klobas ponujajo za 3,7 evra, mešanega mletega pa za štiri evre. Tako kot pri nas lahko nemški potrošnik računa na dodatno znižanje cene tik pred iztekom roka uporabe. Kljub »pospeševanju« domače porabe mesa Nemci proizvedejo več mesa kot ga porabijo.
Nemška predelovalna industrija je lansko leto ustvarila 27 milijard evrov prometa z mesom. Tu so zajeli samo 25 največjih proizvajalcev, brez malih mesarij in prodajaln mesa. Nemški analitiki ugotavljajo, da mora Nemčija zaradi manjšega povpraševanja doma in velike ponudbe veliko mesa izvoziti. Nemški izvoz mesa je konkurenčen, ker so si Nemci znotraj EU zagotovili ugoden položaj. Ukrepi dobrobiti živali so bistveno milejši kot v ostalih članicah EU. V Nemčiji je opazen trend rasti velikih farmskih kompleksov z veliko koncentracijo živali, kjer je glavni cilj visoka produktivnost oz. čim krajši čas pitanja živali do določene teže. Vsi ostali dejavniki, ki »vplivajo« na tako veliko produktivnost – uporaba antibiotikov, izkoriščanje oziroma uporaba živalskih odpadkov (gnoj in gnojevka) –, so brez kontrole.
Svinja vredna več od človeka
Drug ključen dejavnik, ki vpliva na ceno nemškega mesa, je strošek dela. Že v letu 2017 so nemški mediji opozarjali, da je znotraj proizvodnega ciklusa prašičjega mesa svinja več vredna od delavca, ki svinjo hrani, in mesarja, ki jo zakolje in meso pripravi za trgovsko polico. Nemški farmerji in mesarji so se zatekli k prekarnemu delu in uvozu delovne sile iz držav Vzhodne Evrope (Bolgarije, Romunije in Madžarske). V načelu se delavcem priznava minimalna urna postavka za delo v Nemčiji 8,75 evra, vendar pri izplačilu uporabljajo različne prijeme, da jim plače zbijejo od 200 do 300 evrov na mesec. Zaradi tveganj pri uvozu poceni mesa so mesarji tako začeli uvažati poceni delavce. Ti so pogosto slabše plačani od cene ene svinje, ki jo kmet dobi od mesarja. Vmes je bil podpisan dogovor, ki pa ga kmetje in mesarji spretno izigravajo z novimi »obračunskimi prijemi« pri obračunu učinkovitosti. Sosednja Avstrija ima svoj trg mesa dokaj dobro zaščiten, toda kljub temu se ne more izogniti poplavi poceni mesa iz Nemčije. Podobne prijeme, kot so nemški, Avstrijci uporabljajo na tujih trgih. Zato sta za Slovenijo značilna še vedno dva oskrbovalna bazena iz sosednje Avstrije. Zahodni del od Celja naprej uvaža iz avstrijske Koroške, vzhodni pa iz Štajerske. Ravno položaj Nemčije in njena poceni proizvodnja mesa bo še naprej držala v šahu proizvajalce domačega prašičjega mesa. So sicer vmesna svetla obdobja, ki so povezana z rastjo povpraševanja po prašičjem mesu v Kitajski. Izkazalo se je, da kljub afriški prašičji kugi kitajsko povpraševanje ni konstantno, ampak izrazito ciklično. To pomeni, da se cene nikakor ne stabilizirajo in ne dvignejo na raven, ki bi našim rejcem pokrila stroške in jim omogočila vlaganja v širitev proizvodnje.
Vse bolj na udaru je tudi govedo
Predsednik avstrijske kmetjske zveze oz. Bauernbunda Georg Strasser opozarja na nevarne in nepremišljene ideje o dodatni obdavčitvi govejega mesa. Ideja je, da bi ta davek pomenil plačilo nadomestila za izpuste ogljikovega dioksida oziroma toplogrednih plinov. Poudaril je, da bi se ta davek prenesel na potrošnike. Realno gre za igro znotraj posameznih gospodarskih sektorjev, ki se poskušajo izvleči s čim manjšimi stroški za obremenjevanje okolja. Govedoreja je v tem primeru izredno priročna. V ozadju se odvija velika globalna igra. Že pri podpisu prostotrgovinskega sporazuma s Kanado se je pokazalo, da je bilo na račun nemške avtomobilske industrije žrtvovano kmetijstvo. Strasser je opozoril, da bodo višje cene domačega mesa odprle prosto pot poceni brazilskemu in argentinskemu govejemu mesu. Po izračunih avstrijskih kmetov kilogram avstrijskega govejega mesa proizvede 14 kilogramov toplogrednih plinov, kilogram mesa iz Brazilije pa 80 kilogramov. Splošna ocena je, da je 14 kilogramov toplogrednih plinov še vedno obvladljivih in v naravi ne pušča za sabo negativnih učinkov, saj z vzdrževanjem krajine omogoča normalno delovanje krožnega ciklusa. Potemtakem ob proizvedenih 14 kilogramih te »porabijo« njive in travnikih, ki, če so obdelani, predelajo bistveno več ogljikovega dioksida. Cilj bi tako moral biti v dvigovanju standardov prireje domačega mesa in obremenitvi uvoženega mesa, predvsem iz ameriških držav.