Letos so predstavili in razpravljali o novih oblikah sodelovanja v dobi digitalne transformacije v kmetijstvu. V bistvu gre za predstavitev in promocijo študijskega programa Manegement v agroživilstvu in razvoj podeželja v Rakičanu. Sedanja predstojnica programa Karmen Pažek in bivši predstojnik Črtomir Rozman sta izpostavila pomen digitalizacije za zmanjševanje proizvodnih tveganj in boljše izkoriščanje proizvodnih resursov. V upravljanju poslovnih procesov uporaba informacijskih tehnologij na kmetijah ni več tujek. Bistveno drugače pa je s proizvodnimi procesi. Rozman je opozoril na koristi – ne samo ekonomske, ampak tudi okoljske in druge. Ob tem pa si je zastavil vprašanje, ali bo naša povprečna kmetija tovrstna vlaganja prenesla, saj gre še vedno za sorazmerno drage naložbe.
Miran Lakota, predstojnik študijskega programa Biosistemsko inženirstvo, je poudaril, da v razvoju sodobnih tehnologij ne gre več samo za »pametno« - informacijsko povezovanje strojev in sistemov, ampak za povezovanje odkritij na različnih področjih. Gre za zlitje tehnologij na fizičnem, digitalnem in biološkem področju. Na tem področju fakulteta že ima konkretne rezultat. Njihov robot, ki zajema omenjeno integracijo, je že v aplikativni uporabi v Italiji.
Za enostavnejše, predvsem pa cenejši dostop do tovrstnih znanj, je vzpostavljeno digitalno inovacijsko stičišče DIH Agrifood, ki ga vodi Daniel Copot. V okviru DIH-a se združuje slovensko ter evropsko raziskovalno in razvojno znanje s področja kmetijstva ter proizvodnje hrane. Cilj DIH-a je postati vodlina mrreža v Sloveniji pri razvoju, prenosu tehnologije in inovativni uporabi pametnih kmetijskih rešitev in storitev s področja kmetijstva in agroživilstva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Gornji Radgoni predstavili knjigo Izročilo Petra Dajnka
Z njo obeležili 150. obletnico smrti Petra Dajnka, ki je bila lani, in 200. obletnico izida njegove slovnice
