vestnik

Direktor Arrive: "Prevzema AP Murska Sobota trenutno ni na mizi"

Rok Šavel, 19. 4. 2022
Vanesa Jaušovec
Bo Erik Stig Karlsson, prvi mož Arrive v Sloveniji, poudarja, da je poglaviten cilj zagotoviti čim manj stresen prehod z enega prevoznika na drugega ter predvsem zaščititi zaposlene. Foto Vanesa Jaušovec
Aktualno

V ponujeni ceni ne vidijo nič spornega – Prezaposliti nameravajo vse, ki bi si to želeli

Odločitev, da koncesijo za opravljanje avtobusnih prevozov v Pomurju dobi družba Arriva in ne podjetje Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, buri duhove, zato smo v Mariboru opravili pogovor s prvim človekom mednarodne družbe, ki je v lasti nemških železnic. Arriva Slovenija je pravna naslednica mariborske družbe Certus, kar pomeni, da je v slovenskem okolju prisotna že skoraj 100 let.

Danes zaposluje 950 oseb in ima vozni park, ki šteje več kot 550 avtobusov. Na mednarodni ravni gospodarijo s 17 tisoč avtobusi in zaposlujejo 46 tisoč ljudi v štirinajstih državah. V Sloveniji imajo na področju avtobusnih prevozov največji, 33-odstotni tržni delež. Z Bojem Erikom Stigom Karlssonom, direktorjem Arrive Slovenija, smo se pogovarjali v angleščini.

Vaša krovna družba Deutsche Bahn je v preteklosti želela prodati Arrivo. So ti načrti še aktualni?

»Res je, pred leti so to namero napovedali, a v tem trenutku ni nič novega. Z morebitnimi aktivnostmi sam niti nisem seznanjen, saj smo mi usmerjeni na lokalno poslovanje.«

Preidiva na najbolj vročo temo – koncesije v javnem linijskem prometu. Ste z razpletom javnega razpisa zadovoljni? Ministrstvo je Arrivi koncesijo podelilo za štiri sklope, ena ponudba pa je bila zavrnjena.

»Več ali manj so bili naši cilji doseženi, zato smo po mojem mnenju bili uspešni. Zavrnjena je bila ponudba, ki smo jo oddali z LPP za osrednjeslovensko območje, kar pa je sedaj v postopku revizije. Predmet revizije je tudi odločitev ministrstva za pomurski sklop.«

arriva
Arriva
Odločitev, da koncesijo za opravljanje avtobusnih prevozov v Pomurju dobi družba Arriva in ne podjetje Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, buri duhove.


Kolikšen delež v strukturi vaših prihodkov tvorijo koncesije?

»Okvirno dve tretjini naših prihodkov izhajata iz plačil ministrstva za infrastrukturo za koncesijske prevoze, zato je ta prihodek nedvomno zelo pomemben v naši celotni strukturi.«

Leta 2010 za koncesijo na območju Pomurja niste kandidirali. Kako to, da ste se tokrat odločili drugače?

»Takrat je šlo za povsem drug čas in druge pogoje, zato smo presodili, da trenutek ni bil primeren. Poleg tega nismo bili tako močno podjetje, kot smo danes. V Podravju smo zelo močni in poslujemo že tudi na območju Pomurja, kjer z Ljutomerom in Ormožem pokrivamo okoli 10 odstotkov območja. Tako je bilo nekaj povsem naravnega, da vstopimo tudi v Pomurje.«

Zakaj je bila ponujena cena za opravljanje prevozov v Pomurju toliko nižja kot ponujena cena v preostalih sklopih?

»Cena je zmeraj zelo relativna in različna glede na različnost območij. Od dolžin, prog, kilometrov in topografije. Tudi poraba goriva določa ceno. Res je, cena goriva je ista povsod v državi, poraba pa ni. Odvisna je od tipa vozila, kako ga upravljaš in kako dolgo – ali gre za krajše ali daljše razdalje. V naši ponujeni ceni ne vidim nič spornega.«

Torej zanikate, da gre, kot so dejali v AP Murska Sobota, za dampinško in predatorsko ceno?

»Gre za neutemeljeno obtožbo, ki jo ostro zavračamo. Prepričani smo, da je ministrstvo opravilo svojo domačo nalogo, tudi glede cene. Razlika v ceni med našo in njihovo ponudbo ne znaša 50 odstotkov ali več, ampak gre zgolj za sedem odstotkov. Izgubili so in pač delajo, kar morajo, ampak tudi mi se moramo odzvati.«

Pri AP Murska Sobota so vložili zahtevek za revizijo, vmešal naj bi se varuh konkurence. Se ne bojite, da bi odkrili morebitne nepravilnosti v postopku?

»Nikakor ne. Naš lastnik Deutsche Bahn terja od nas, da poslujemo v skladu s strogimi pravili, ki se jih držimo do zadnje črke. Če kdor koli meni, da je prišlo do kakršnega koli omejevanja konkurence, naj zadevo razišče. Obtožbe AP Murska Sobota pa so, kot že rečeno, absurdne in nas presenečajo, saj je bila razpisna dokumentacija znana in bi se lahko pritožili že pred oddajo ponudbe. A se niso, dokler niso izgubili. Gre pa za pravico vsakega ponudnika, zato moramo biti potrpežljivi in pustiti pristojnim, da dokončajo vse postopke.«

bo-erik-stig-karlsson, arriva
Vanesa Jaušovec
»Ocenjujemo, da bomo potrebovali dodatnih 70 do 100 zaposlenih, predvsem v operativi – voznike, mehanike in podobne profile poklicev,« pravi Bo Erik Stig Karlsson.


Družba AP Murska Sobota je kot lastnica avtobusne postaje v primeru izgube koncesije zagrozila z »zaprtjem« avtobusne postaje. Kako komentirate to grožnjo?

»Iskreno rečeno na to nimam komentarja, saj je to vprašanje za ministrstvo. To je skupaj z mestno občino odgovorno in pristojno za vzpostavitev avtobusne postaje in pravil o vstopu, izstopu potnikov ter prihodih in odhodih avtobusov. Če avtobusne postaje ne bo tam, kjer je zdaj, bo morala biti na neki drugi lokaciji. To ni v naši domeni.«

Ste pa že prisotni na avtobusni postaji v Murski Soboti.

»Drži. Velja omeniti, da so nam v AP Murska Sobota ceno za uporabo peronov tik pred objavo javnega razpisa zvišali za okoli 40 odstotkov.«

Je možno, da bi Arriva prevzela družbo AP Murska Sobota?

»Ni skrivnost, da zmeraj iščemo nove priložnosti za širitev, in žal iz različnih razlogov doslej še nismo našli rešitve za prihod v Mursko Soboto. Prevzema družbe AP Murska Sobota pa v tem trenutku ni na mizi.«

Napovedujete zaposlovanje v Pomurju. Koliko kadra dejansko potrebujete?

»Ocenjujemo, da bomo potrebovali dodatnih 70 do 100 zaposlenih, predvsem v operativi – voznike, mehanike in podobne profile poklicev.«

Če vas prav razumem, bi tako prezaposlili praktično vse voznike iz AP Murska Sobota?

»Ko bodo postopki glede koncesije dokončni, bi želeli zaposliti toliko oseb, kot jih bo izrazilo željo za sodelovanje. Naš razpis za zaposlovanje je odprt za vse. Želel bi poudariti, da je naš poglavitni cilj zagotoviti gladek prehod s starega prevoznika na novega. Zavedamo se, da je to obdobje tranzicije težko, zato si želimo, da bo tudi čim manj stresno. Tako za zaposlene kot za potnike. Nismo nezemljani z nekega drugega planeta na osvajalskem pohodu – želimo se zanesti na lokalno prebivalstvo. Zame in za naše podjetje pa je predvsem pomembno, da se zaposleni počutijo varne.«

bo-erik-stig-karlsson, arriva
Vanesa Jaušovec
Bo Erik Stig Karlsson: "Nismo nezemljani z nekega drugega planeta na osvajalskem pohodu – želimo se zanesti na lokalno prebivalstvo." Foto Vanesa Jaušovec


Poslanec Dejan Židan je ministru za infrastrukturo zastavil poslansko vprašanje, kjer med drugim navaja, da bo na trgu avtobusnih prevozov vzpostavljen duopol. Bodo zaradi pomanjkanja konkurence cene za potrošnike res višje?

»Ne, ker že v preteklosti ni bil in tudi zdaj prevoznik ni tisti, ki bi določal cene, ampak to počne ministrstvo. Na to nimamo vpliva. Mi konkuriramo s stroški, ne s cenami vozovnic. Dodal bi, da je zelo majhna razlika med duopolom in triopolom – oboje je zelo daleč od popolne konkurence. In mislim, da si tudi družba AP Murska Sobota popolne konkurence ni nikoli želela.«

Splošna ocena stanja javnega prevoza v Sloveniji ni preveč bleščeča, je pa državni zbor potrdil nov zakon o upravljanju potniškega prometa, ki prinaša vzpostavitev državne družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Podpirate to spremembo?

»To je gotovo korak v pravo smer, saj se bo s potniškim prometom ukvarjala za to specializirana družba. To bo omogočilo večjo učinkovitost in organizacijo na tem področju, saj so naloge preveč razpršene. Za šolske prevoze so denimo pristojne občine in pri vzpostavitvi enotne upravljavske družbe vidimo zgolj pozitivne korake. Bo pa ta morala sodelovati z nami, da bo storitev res najboljša za slovenske potnike.«

Nedavno je odmevala tudi novica, da so Slovenske železnice lastniško vstopile v Nomago, vašega največjega konkurenta. Kako komentirate ta prevzem?

»Na splošno menimo, da gre za pozitivno dogajanje. Vsak prevoznik potrebuje močnega lastnika in Slovenske železnice to nedvomno so. Menimo, da bo ta prevzem na stabilen način pomagal izboljšati strukturo javnega prevoza v Sloveniji.«

Epidemija in ustavitev javnega prometa sta globoko zarezali v vaše poslovanje. Kako ste poslovno preživeli zadnji dve »epidemični« leti?

»Bilo je izredno težko. Leto 2020 je vse obrnilo na glavo, lani je bilo nekoliko bolje, a še zmeraj trpimo zaradi postpandemičnih sprememb v načinu potovanja. Če sem povsem iskren, lansko leto ni bilo odlično, smo pa še zmeraj živi in brcamo. Upamo, da bo kmalu vse po starem in se vrnemo na našo normalno pot ter nadaljujemo razvoj naše družbe. Ta pandemija je udarila kot strela z jasnega in vse nas, tako družbo kot potnike, prisilila k drugačnemu pogledu na svet.«