Prvega v nizu dogovorov o sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko na najvišji ravni sta novembra 2015 sklenila takratna premierja Miro Cerar in Viktor Orban. Srečala sta se v Lendavi ob 40-letnici organiziranega delovanja Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS) in kmalu zatem, januarja 2016, še na Brdu pri Kranju, kjer sta ugotovila zavezništvo sosednjih držav pri begunski krizi.
PMSNS ustanovi zavod
Potem je vse steklo kot po maslu. Slovenija je dala madžarskemu denarju prosto pot za prestop meje in Budimpešti priložnost, da okrepi svoj vpliv na obmejnem območju, si pridobi naklonjenost in hvaležnost prebivalstva, med katerim imajo nekateri tudi pravico do dvojnega državljanstva. To je še posebej pomembno za čas, ko so pred vrati volitve. Decembra 2016 je PMSNS ustanovila Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava Profutura.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Njegova naloga je v prvi vrsti priprava in izvedba javnih razpisov za razdeljevanje nepovratnih finančnih spodbud Madžarske na območjih, kjer živi manjšina, to je v občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Šalovci in Hodoš, zavod pa je pristojen tudi za nadzor namenske porabe sredstev oziroma izpolnjevanja pogodbenih obveznosti še pet let po podpisu pogodbe.
Ob tem je vredno poudariti, da prejemniki pomoči denarja niso prejeli na svoj račun, ampak je zavod denar nakazal neposredno dobavitelju opreme oziroma izvajalcu storitev, s katerim se je prejemnik dogovoril za posel. Kljub tej varovalki je ves denar, ki so ga upravičenci prejeli od Madžarske, zavarovan še z menicami. Skupna vrednost menic za dobro izvedbo obveznosti iz pogodbe o prejemu državne pomoči je bila do konca leta 2020 7,2 milijona evrov, torej enaka višini celotne izplačane pomoči do konca tega leta.
Za narodnost, a brez tega pogoja
Kmalu po ustanovitvi zavoda Profutura so v večjih krajih z manjšinskim prebivalstvom organizirali dobro obiskane informacijske delavnice o delitvi pomoči, na katerih so tudi napovedali objavo razpisa za februar ali marec. Vendar se je potem že odobreni denar za prvi razpis v letu 2017 v višini 1,7 milijona evrov za nekaj mesecev »zataknil« v Budimpešti. Kot so pojasnili, zaradi reševanja pravnih podlag za sklenitev pogodbe o finančni pomoči.
Kaj je bilo treba razčistiti? Najprej to, da je pomoč mogoče deliti le z upoštevanjem uredbe Evropske komisije glede skupne višine pomoči (de minimis), kar pomeni, da se izplačilo obravnava kot pomoč države oziroma da je znesek državne pomoči v seštevku omejen. Precej pogajanj je terjala tudi zahteva Slovenije, da smejo prejemniki finančno pomoč madžarske države porabiti izključno za nakup opreme ali izvedbo naložbe v Sloveniji. »Kdo od tega pobira davek? Slovenija vendar!« zagovorniki razdeljevanja finančnih spodbud madžarske države opominjajo njene kritike.
Tehtala se je tudi odločitev glede kriterija dokazovanja nacionalne pripadnosti. Razpis bi sicer lahko vseboval narodnostno pozitivno diskriminacijo, je takrat menilo tudi slovensko finančno ministrstvo, ki je skupaj s kmetijskim projektu prižgalo zeleno luč, vendar že prvi razpis kriterija nacionalnosti ni vseboval. Dovolj je bilo že, če je vlagatelj priložil potrdilo o znanju madžarskega jezika, za kar je zadostovalo na primer obiskovanje dvojezične osnovne šole.
Zaradi takšnega širokega pristopa je bila vsaka pripomba glede delitve denarja med izbranci že v osnovi neumestna. Število prejemnikov se je povečalo, finančna pomoč ob razmeroma nizkih izplačilih pa razpršila. Naložbe so bile namreč sofinancirane do 75 odstotkov, s tem da so bila izplačila sprva omejena na 15 tisoč evrov oziroma za projekte turizma na 20 tisoč evrov. Pomoč madžarske države je na tak način dosegla veliko ljudi.
Toda zadnji razpis razkriva, da je pri dodeljevanju pomoči madžarske vlade prišlo do pomembnega vsebinskega preobrata. V začetnih se je sledilo cilju, da denar prejme čim širši krog ljudi, v četrtem, zadnjem krogu pa so dva milijona evrov razdelili med majhno število prejemnikov, vendar pomembnih po obsegu poslovanja ali potencialu. Zgodil se je torej pomemben premik od spodbujanja posameznikov in dejavnosti, ki so pomembne za dvig kakovosti življenja in samozaposlenost ljudi, do krepitve kapitala in s tem kapitalskih interesov.
V imenu Szijjarta
Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti Lendava Profutura o vseh izplačilih poroča tako pristojnim ministrstvom v Sloveniji kot tudi ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino Madžarske. Kot je znano, to vodi Peter Szijjarto, ki mu je Občina Lendava prav zaradi nepovratnih finančnih spodbud Madžarske in v zahvalo za to pomoč podelila junija 2021 naslov častnega občana. Številne madžarske spodbude za lendavsko gospodarstvo so povezane z njegovim imenom, je v obrazložitvi naslova povedal župan Janez Magyar.
Več kot devet milijonov evrov
• Prvi razpis za spodbujanje podjetniške iniciative in gospodarskega razvoja na območju, kjer živi madžarska narodnost, je bil objavljen 1. maja 2017, nanj pa je prispelo kar 165 vlog.
• Zaradi velikega števila prosilcev so še isto leto objavili nov razpis. Skupaj je bilo v tem letu razpisanih tri milijone evrov, s tem da je pol milijona evrov prejelo 70 upravičencev v letu 2018.
• Na tretji razpis v letu 2019 se je prijavilo 219 prosilcev, izplačanih jim je bilo 2,8 milijona evrov, v letu 2020 pa so bila še 111 upravičencem zagotovljena dodatna sredstva za naložbe v višini 1,6 milijona evrov.
• Četrti razpis je bil objavljen julija lani. Nanj je prispelo 21 vlog, vlagatelji so zaprosili za sredstva v višini skoraj dva milijona evrov. Približno tolikšna je bila tudi vrednost zadnjega razpisa.