vestnik

Dokončanje pomurskega vodovoda še vedno pod vprašajem

Janko Votek, 11. 10. 2017
Nataša Juhnov
Projekt goričkega vodovoda je bil razdeljen v dve fazi. 
Aktualno

Financiranje druge faze gradnje goričkega vodovoda (vodovodnega sistema B) in nadgradnje sistema C je pod vprašajem. V prijavi zapisano, da bo gorički vodovod dokončan, ko bo končana in izročena v uporabo druga faza projekta. Doslej je bilo dogovarjanje s predstavniki okoljskega ministrstva neuspešno .

Projekt goričkega vodovoda je bil razdeljen v dve fazi. Če bi se namreč občine odločile za izvedbo projekta v sistemu B v celoti, bi morale projekt prijaviti neposredno Evropski komisiji, saj je njegova vrednost presegala 50 milijonov evrov. Z delitvijo projekta za to ni bilo potrebe in je odločbo za izvajanje projekta izdala Slovenija.
V prijavi projekta EU je v dokumentu JASPERS Action Completion Note s 6. junija 2012, ki ga je podpisala tudi Slovenija, zapisano, da bo projekt sistema B uresničen, ko bo končana in izročena v uporabo druga faza projekta. Torej bi vlada v odloku o izvedbenem načrtu operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014–2020 in v izvedbenem načrtu morala zagotoviti kohezijska sredstva za dokončanje projekta. Pa tega ni storila, čeprav je bil izvedbeni načrt že dvakrat dopolnjen, nazadnje avgusta lani.

Kaj pravijo na MOP

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, »v povezavi z merili za izbor operacij moramo kot ministrstvo, pristojno za področje voda, poudariti, da je Republika Slovenija prejela uradni pisni opomin v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz direktive 91/271/EGS, ki se nanaša na področje odvajanja in čiščenja odpadne vode, kar je v Sloveniji pristojnost lokalnih skupnosti, saj gre za lokalno javno infrastrukturo, zato se kot prioriteta v okviru projektov dogovora za razvoj regij obravnava področje odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode. Neizpolnjevanje zavez iz direktive vodi v tožbo in posledično lahko tudi v plačevanje kazni do izpolnitve zahtev. Na odboru za spremljanje izvajanja operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je Evropska komisija jasno izpostavila svoja pričakovanja, da se kot prednostno obravnava področje odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode«.
Da trditev ne drži povsem, je razvidno iz izvedbenega načrta (za obdobje 2016–2018), kjer so načrtovani oziroma se izvajajo naslednji projekti oskrbe oziroma izboljšanja oskrbe s pitno vodo: osrednja Dolenjska, Ljubljanica prvi in drugi sklop, Domžale Kamnik, Sodražica–Ribnica–Kočevje, Suha krajina, Zgornja Sava–Radovljica in oskrba s pitno vodo v porečju Drave. Od tega je kar nekaj projektov, ki so bili pripravljeni v prejšnji perspektivi in so se prenesli v sedanjo perspektivo. Tudi projekt dokončanja goričkega vodovoda je bil v celoti pripravljen. Pridobljena so vsa gradbena dovoljenja in izdelan investicijski načrt, vendar ga v izvedbenem načrtu nikoli ni bilo, pa bi moral biti. Obveza vlade za dokončanje projekta izhaja tudi iz »pomurskega zakona« – konkretneje njegovega 11. člena. Ta določa, da mora pristojno ministrstvo zagotoviti najmanj 98 milijonov evrov. V nadaljevanju pa je jasno, da mora na podlagi projektne dokumentacije in investicijskega elaborata zagotoviti sredstva za gradnjo celotnega vodovodnega omrežja iz evropskih in domačih virov.


Veljavna uredba omogoča oblikovanje enotne cene, pravijo na MOP in tudi, da gre za zavezo iz dogovora, ki so ga podpisale občine vseh treh sistemov in z državo ter so sestavni del vloge za pridobitev evropskih sredstev. To drži, saj tako kot občine zahtevajo izpolnitev obveznosti iz zgoraj navedenega dokumenta, bi bilo prav, da izpolnijo svoje obveze iz podpisanih dogovorov. V drugi fazi gradnje vodovodnega sistema B je ob gradnji omrežja v Občini Rogašovci, ki je ostala brez vode, in gradnji manjkajočih vodov v občinah pretežni del sredstev namenjen za zamenjavo in obnovo predvsem salonitnega vodovodnega omrežja v eni od večjih občin.

Dogovor o razvoju regij

Rešitev, ki se ponuja, je vključitev projekta regije v drugi dogovor za razvoj regij. Na MOP so zapisali: »Postopke v zvezi z dogovorom o razvoju regij vodi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. MOP sodeluje v postopku kot vsebinsko pristojno ministrstvo, ki pokriva prednostne naložbe PN 5 - Prilagajanje podnebnim spremembam in PN 6 - Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. V okviru dogovora o razvoju regije se predvidevajo dodatna sredstva na navedenih prednostnih naložbah in pod merili za izbor operacij v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. Pri predlaganju projektov so regije samostojne. Na podlagi prejetih predlogov bo skladno s predvidenimi postopki ministrstvo za okolje in prostor podalo tudi svoja stališča glede predlogov. Ta bodo temeljila tako na argumentaciji potreb, skladnosti z navedenimi merili za izbor, pripravljenostjo in izvedljivostjo projektov v obdobju upravičenosti kohezijskih sredstev, kakor tudi skladnosti s sprejetimi in veljavnimi usmeritvami na področju odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda in vodooskrbe (urejanje obeh področij sodi v pristojnost lokalnih skupnosti). V primeru pomurskih vodovodov bo treba tudi preveriti, ali občine izvajajo dogovorjene obveznosti na izvedenih projektih v finančni perspektivi 2007–2013 (cenovna politika, izvajalec javne službe, upravljanje in delovanje sistemov...), saj je RS sofinancirala te projekte iz različnih virov sredstev (Kohezijski sklad, integralna sredstva, Sklad za vode...) v višini več kot 90 odstotkov neto vrednosti. Infrastruktura skupaj z najemnino je sedaj last oziroma prihodek lokalnih skupnosti in glede na to, da so projekti kot samostojni (A, B in C) že bili financirani iz naslova kohezijske politike v preteklosti, smo mnenja, da je to treba upoštevati tudi glede utemeljitve morebitnih dopolnitev vodooskrbe in obrazložitev glede celovitosti projektov.«
Reševanje projekta s pomočjo dogovora o razvoju regij ne bi bilo vprašljivo, če bi Pomurje iz prvega dogovora o razvoju regij dobilo predlaganih 58 milijonov evrov. Kot vemo, pa bo dobilo le tri milijone in še to bo uporabljeno za načrtovane posege MOP na območju Nature 2000. Financiranje in dokončanje druge faze sta po odgovorih MOP pod vprašajem.

cc64e51a135d9e9f1b6a5030d65a9e8c
Nataša Juhnov
Pomurje bo namesto sprva predvidenih 58 dobilo le tri milijone evrov in še ti bodo uporabljeni za načrtovane posegov MOP na območju Nature 2000.

Arhiv Vestnika
Vlada ni zagotovila kohezijskih sredstev za dokončanje vodovoda.