vestnik

Dosor prvi slovenski dom za starejše, ki bo prešel v tuje lastništvo

Majda Horvat, 5. 10. 2018
Majda Horvat
Župan Občine Radenci Janko Rihtarič je povedal, da odločitev o prodaji ni bila lahka, vendar je občina po njegovem mnenju prešibka, da bi prevzela lastništvo.
Aktualno

Očitno pa ni zadnji, sa je Slovenija letos francoski mreži domov za starejše Orpea podelila skoraj tretjino vseh razpisanih koncesij.

Odločitev ni bila lahka, je o prodaji lastniškega deleža, ki ga ima radenska občina v Dosorju, povedal župan Janko Rihtarič. Po burni razpravi so svetniki s preglasovanjem sprejeli sklep, da bo občina svoj polovični delež v Dosorju prodala za 800 tisoč evrov. »Najprej so nam ponudili za poplačilo nepozidano zemljišče ob domu, nato zemljišče in plačilo 250 tisoč evrov, njihova tretja 'velikodušna' ponudba pa je bila 500 tisoč evrov, kar bi nam plačal kupec Dosorja,« je o ponudbi Hete in Senecure povedal Rihtarič. Senecura, ki kupuje Dosor, je največji zasebni upravitelj domov za starejše v Avstriji in je del mednarodne mreže domov za starejše francoskega koncerna Orpea.
Toda občinski svet je ceno zvišal na milijon evrov, po nekajurnih pogajanjih pa sta se strani dogovorili za kupnino v višini 800 tisoč evrov. Heta naj bi prispevala 150 tisoč evrov, Senecura, ki je pripravljena dom kupiti le, če postane njegova edina lastnica, pa 650 tisoč evrov. Pogodba še ni podpisana, je povedal župan, pripravljena in usklajena pa naj bi bila do začetka novembra. Pogajalci Hete morajo namreč dobiti soglasje, da se vrednost njihove terjatve, ki jo imajo do Dosorja, zmanjša za 150 tisoč evrov.

Gradnja doma stala 12 milijonov evrov

Radenski dom za starejše Dosor, ki je prve stanovalce sprejel leta 2008, je bil zgrajen z javno-zasebnim partnerstvom. Občina Radenci je prispevala zemljišče, Hypo Alpe-Adria-Consultants pa denarna sredstva v ocenjeni vrednosti zemljišča. Pozneje sta družbenika Dosor dokapitalizirala, tako da je osnovni kapital znašal 1,7 milijona evrov, lastnika pa sta ohranila polovične deleže. Kljub dokapitalizaciji je bil vložek lastnikov, v primerjavi s stroškom gradnje, majhen. Zaradi povečanja zmogljivosti doma med gradnjo je naložba poskočila z osem milijonov evrov po predračunu na 12 milijonov evrov, to pa je močno obremenilo poznejše poslovanje doma. Prav tako je dom zaradi bistveno manjšega števila odobrenih koncesij od števila postelj ostal še brez teh javnih prihodkov.
Mreži Orpea 294 koncesij
S sklenitvijo prodajnega posla bo Dosor prvi slovenski dom za starejše, ki bo prešel v tuje lastništvo. Postal bo del francoskega mednarodnega koncerna Orpea, katerega del je leta 2015 postala tudi Senecura. V 29 letih je Orpea postala s skoraj 87 tisoč posteljami in 854 objekti v 13 državah vodilni evropski izvajalec institucionalnega varstva starejših.
Nakup Dosorja pa se ni zgodil kar tako, ampak je del načrtovane širitve Orpee v Slovenijo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč letos podelilo koncesije za 928 dodatnih mest v domovih za starejše, od tega kar 294 mreži Orpea, in sicer za ureditev domov v Komendi, Starem trgu pri Ložu, Žireh, Železnikih in Pivki.

Dolga za 7,8 milijona, vrednost doma približno šest milijonov evrov

Kljub temu da je Dosor sproti poravnaval stroške finančnega najema nepremičnine in opreme ter po začetni visoki izgubi uravnovesil poslovanje, dolg do Hete še vedno znaša 7,8 milijona evrov, kar je več od vrednosti Dosorja. Ta je po zadnjem vrednotenju, ki je bilo opravljeno letos, vreden od pet do šest milijonov evrov.
Zaradi teh dejstev je bilo ves čas jasno, da javno-zasebno partnerstvo v Dosorju ne more biti dolgoročno vzdržno. Družba za financiranje Heta, katere naloga je prodati slabe naložbe Hypo banke, je zato že nekaj časa iskala kupca za Dosor in ves čas pritiskala na radensko občino, da bodisi kupi preostali delež ali izstopi iz lastništva. Na mizi so zato že imeli predlog, da občina da soglasje Dosorju za najem bančnega posojila v višini pet milijonov evrov, da ta odkupi terjatve Hete, občina pa bi potem kupila preostalo polovico lastništva od Hete in tako postala v Dosorju edina lastnica.

Občina prešibka za lastništvo

»Vendar se Dosor s tem ne bi rešil finančnega tveganja, lastnik, torej občina, pa bi moral s svojim premoženjem ravnati odgovorno. Vemo, da se v domovih ne ustvarja profit, dom Dosor pa je star deset let in ga bo treba morda že jutri obnavljati, čeprav je odlično vzdrževan,« je povedal Rihtarič.
Pomisleki nekaterih svetnikov glede prodaje občinskega premoženja naj bi izhajali, tako Rihtarič, prav iz nepoznavanja navedenih dejstev in tega, da je občina finančno prešibka, da bi kot lastnica vlagala v dom. Bo pa zdaj s sklenitvijo prodajne pogodbe v višini 800 tisoč evrov dobila povrnjen celotni vložek v Dosor in bo lahko ta denar namenila za druge naložbe.