V Sloveniji od oktobra 2018 deluje 16 območnih regijskih centrov za socialno delo (CSD) oziroma 63 njihovih enot, nekatere poslujejo v več objektih. Varuh človekovih pravic Peter Svetina je za vsak objekt v javni rabi začel marca lani poizvedovati o izbranih vidikih dostopnosti za gibalno ovirane - tako objekta kot tudi prostorov v njem, vključno s tem, ali so opremljeni s sanitarijami, dostopnimi za invalide, do tega, ali so za invalide zagotovljena parkirišča oziroma možnost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z invalidskim vozičkom. Spraševali so jih tudi, koliko oseb jim je med letoma 2018 in 2020 sporočilo, da so invalidi, ki se soočajo s težavami pri premagovanju fizičnih ovir, kot so stopnice, in kako so se na to odzvali.
Januarja letos so iste naslovnike spraševali še o izbranih vidikih dostopnosti za senzorno ovirane, pri čemer so bila vprašanja namenjena predvsem poslovanju z uporabniki z motnjami vida in sluha, ter o dostopnosti vhoda, dvigalu, hodniku oziroma čakalnici, opremi enote, oznakah in informacijah ter o elektronski dostopnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Prva finalistka je Gorica, Beltinci izpadli po enajstmetrovkah
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec so v goriškem športnem parku lovili prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura.
O obeh poizvedovanjih so v instituciji varuha pripravili podrobno poročilo, ugotovljeno stanje v poročilu pa temelji na sporočenih informacijah vodstva posameznih CSD v odzivih na takratne varuhove poizvedbe. Stanja tako sami niso preverjali na terenu.
"Prejeli smo nadvse povedne odgovore, ki jih v poročilu navajamo, predvsem pa smo ugotovili, da stanje ni optimalno. Še več, v nekaterih primerih je celo kritično," je ob današnji predstavitvi poročila medije povedal Svetina. Na predstavitvi so svoje izkušnje povedali tudi Stanko Novak, predsednik Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije, Matej Žnuderl, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter njihov generalni sekretar Matjaž Juhart. Strinjali so se, da je nedopustno, da se skoraj dvanajst let po uveljavitvi Zakona o izenačevanju možnosti invalidov ti še vedno mnogokrat znajdejo pred številnimi nepremostljivimi ovirami, ki jim otežujejo vstop ali gibanje v objektih v javni rabi, kot so šole, CSD-ji, lekarne ali druge ustanove.
"Problem nedostopnosti je večplasten, zadeva mnoge stavbe v javni rabi in nasloviti ga je treba celostno, pa vendar so mogoče tudi nekatere hitre rešitve," tako Svetina.
Kot so ugotovili v poročilu, štiri enote centrov še lani niso imele zagotovljene fizične dostopnosti svojih prostorov za gibalno ovirane, devet objektov, kjer poslujejo centri, ni imelo invalidom zagotovljenih parkirišč. 18 enot CSD ni imelo sanitarij, dostopnih za invalide, ki so jih zato usmerjali na sanitarije na bližnji bencinski servis ali v več sto metrov oddaljeni zdravstveni dom.
Še slabše je stanje dostopnosti z vidika senzornih oviranosti. Le nekaj več kot polovica enot je imela jasno označen vhod, ki omogoča neoviran dostop osebam z motnjami vida ali sluha, le ena enota pa je imela v času preverjanja taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih. Kot še izhaja iz poročila, reliefnih napisov in simbolov ter napisov v brajici ni zagotavljala nobena enota CSD, prav tako noben CSD ni imel prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z videoposnetkih pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Tudi možnosti vgradnje slušnih zank ni na nobenem CSD.
"Slovenska zakonodaja že več kot desetletje določa, da je naloga vlade in njenih ministrstev, da ustvarjajo in zagotavljajo enake možnosti za invalide, toda glede na ugotovljene pomanjkljivosti v CSD lahko z gotovostjo trdim, da odgovorni doslej v praksi niso opravili svojega dela, pa čeprav so si morda v teoriji prizadevali za priznanje dostojanstva slehernika in ustvarjanje enakih možnosti za invalide na vseh področjih življenja," tako varuh, ki je dodal, da od države pričakuje zagotovitev ustrezne infrastrukture, s katero bo omogočena enaka obravnava za vse ljudi oziroma njihovo socialno vključevanje.