vestnik

Dotrajane lokalne ceste skrivajo pasti 

Andrej Bedek, 28. 5. 2018
Aktualno

Opozarjamo vas na pasti pomurskih cest. Z nami sodelujejo policisti in prometni strokovnjaki. Tokrat o problematiki mostov, drugih premostitvenih objektov in slabi podobi lokalne prometne infrastrukture. 

Z dokončanjem pomurske avtoceste so si tako najbolj oddahnili ljudje ob glavni cesti Gornja Radgona-Dolga vas, saj je država po tej cesti več kot desetletje dovolila promet težkih tovornjakov in vlačilcev, tudi do pet tisoč vozil na dan, ki so se zdaj torej preselili na avtocesto.Tudi statistični podatki Policijske uprave Murska Sobota kažejo, - leta 2007 je v prometu življenje izgubilo 28 ljudi, letos pa do zdaj trije -, da se je precej izboljšala prometna varnost v Pomurju, saj se je predvsem težki tovorni promet z lokalnih in državnih cest povsem umaknil na avtocesto A5.

6cf038e6d6071f603923e9e914ac1981
Igor Napast
Ob tipični vnemi, fotografiranju politikov in gospodarstvenikov na razbeljenem asfaltu med gradnjo sodobne prometnice A5, pa so se na stranskem tiru znašle lokalne ali krajevne ceste.

Mostovi še niso črne točke

Z najsodobnejšo prometnico je bil oktobra 2003 dograjen še zelo sodoben avtocestni most čez reko Muro. Most med Krogom v Prekmurju in Vučjo vasjo v Prlekiji je z 833 metri najdaljši v Sloveniji. Leta 2002 pa je bil obnovljen most čez reko in njenih pet rokavov v Petanjcih. Tretji in četrti most čez največji pomurski vodotok sta med Dokležovjem in Veržejem ter v Srednji Bistrici in na Razkrižju, ki prav tako ne pomenita morebitne črne točke v prometu.

Če se ne gradijo ceste, se na novo ne gradijo niti spremljajoči premostitveni objekti

Ob tipični vnemi, fotografiranju politikov in gospodarstvenikov na razbeljenem asfaltu med gradnjo sodobne prometnice A5, pa so se na stranskem tiru znašle lokalne ali krajevne ceste, je prepričan Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa. V 27 pomurskih občinah novogradenj na lokalnih prometnicah in prav tako državnih ali regionalnih cestah v zadnjem desetletju praktično skoraj ni, obstoječe ceste pa so bile grajene v obdobjih, ko je bila struktura prometa, udeležencev in vozil popolnoma drugačna, kot je danes. "Če se ne gradijo ceste, se na novo ne gradijo niti spremljajoči premostitveni objekti," pravi Škrilec.

Dotrajane ceste so skrite pasti

Dušan Pohovnikar, učitelj varne vožnje, je pritrdil Škrilčevim besedam: "Novogradenj skoraj ni, obstoječe ceste pa so bile grajene v obdobjih, ko je bila struktura prometa, udeležencev in vozil popolnoma drugačna, kot je danes. Ceste so se gradile v drugih dimenzijah. Govorim o širini vozišča, ki današnjim razmeram pravzaprav več ne ustreza. Najbolj ilustrativen je podatek, da so se širine vozil v zadnjih dvajsetih letih povečale za vsaj dvajset centimetrov, kar pomeni, da je srečevanje, vključevanje in prehitevanje na ozkih cestah postalo nevarno."

V tej luči bi se torej lahko kot ozka grla pojavili mostovi še posebno na regionalni oziroma državni cesti R2-440 med Petanjci, Gederovci, Cankovo in Kuzmo, ki se je v zadnjih štirih letih znašla v primežu prometa težkih tovornjakov.


Pasti seveda skriva tudi dotrajana prometna lokalna infrastruktura. "Zgodba zase je vzdrževanje lokalnih cest, ki obnov in kvalitetnih popravil niso redno deležne. Nekvalitetno saniranje poškodb in pomanjkljiva opremljenost prispevajo k temu, da je vožnja po njih nevarna za vse udeležence. Na takšnih cestah prekomerno obrabljamo vse sklope na vozilih, ki so bistvenega pomena za varno vožnjo. Občinske ceste uničujejo tudi težki tovornjaki, ki se na njih pojavljajo zaradi izogibanja cestninskih cest," je še pojasnil učitelj varne vožnje.

df35c7126d981771ee5a06b2ac367067
Marko Vanovšek
Nekvalitetno saniranje poškodb in pomanjkljiva opremljenost prispevajo k temu, da je vožnja ponekod po lokalni prometni infrastrukturi nevarna za vse udeležence.

Težava morda na Goričkem

V tej luči bi se torej lahko kot ozka grla pojavili mostovi še posebno na regionalni oziroma državni cesti R2-440 med Petanjci, Gederovci, Cankovo in Kuzmo, ki se je v zadnjih štirih letih znašla v primežu prometa težkih tovornjakov. Na avstrijski strani do mejnega prehoda Kuzma/Bonisdorf je namreč dovoljen tovorni promet. To pa pomeni, da se po cestah na slovenski strani, ki so ozke in neprilagojene težkemu prometu, danes dnevno vozijo vlačilci in tovornjaki s priklopniki, ki prevažajo hlodovino, les, opeko in drugo, in to na relaciji iz Slovenije in Hrvaške v Avstrijo. Poti čez Goričko pa predvsem avstrijski tovornjakarji in drugi tujci izbirajo tudi zato, da bi se izognili plačilu cestnin, ko peljejo tovor na Hrvaško ali Madžarsko. Kakor so še v odgovorih občinam Tišina, Cankova in Rogašovci zapisali v Direkciji za infrastrukturo, lahko minister, pristojen za promet, na državnih cestah odredi prepovedi in omejitve, če obstaja vzporedna državna cesta z boljšimi prometnotehničnimi lastnostmi.Vendar v tem primeru ni primernejše vzporedne ceste.
Igor Napast
Lokalnih cest leta niso obnavljali. 
Kaj zdaj berejo drugi