vestnik

Družinski zdravnik Leon Köveš: Včasih je treba paciente le potolažiti

I.B., 26. 3. 2021
Jure Zauneker
Leon Köveš od jeseni 2018 deluje kot specialist družinske medicine, slabi dve leti ima svojo ambulanto v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Odločitve, da bo delal v domači regiji, ni nikoli obžaloval. Še pred vrnitvijo iz Ljubljane je posebno izkušnjo doživel na odpravi v Malaviju, ki je bila šola za življenje.
Aktualno

Bralci ste v kategoriji družinski zdravnik največ glasov namenili Leonu Kövešu, ki pravi, da si posebno zahvalo za delo v epidemiji zaslužijo vsi zaposleni v zdravstvu

Poročali smo že, da ste bralci tiskane izdaje Vestnika in uporabniki spletne strani vestnik.si v akciji Pomurski zdravstveni delavec 2020 v kategoriji družinski zdravnik največ glasov namenili Leonu Kövešu, dr. med., specialistu družinske medicine, v kategoriji medicinska sestra oz. zdravstveni tehnik pa Mitji Domonkošu. 

Köveš je ob novici, da so mu bralci namenili največ glasov, najprej poudaril, da si vsi, ki delajo v zdravstvu, zaslužijo čestitke za to, kako so v epidemiji funkcionirali. »Vsi smo se trudili dati od sebe največ, da bi ljudem pomagali,« doda in obenem prizna, da so glasovi tudi izraz zadovoljstva pacientov, kar si želi vsak zdravnik.

Köveš od jeseni 2018 deluje kot specialist družinske medicine, slabi dve leti ima ambulanto v Zdravstvenem domu (ZD) Murska Sobota. Po študiju na ljubljanski medicinski fakulteti se je vrnil v Prekmurje in odločitve, da bo delal v domači regiji, nikoli ni obžaloval. Še pred vrnitvijo je posebno izkušnjo doživel na odpravi v Malaviju, kamor se je po študiju odpravil s kolegi in tam preživel tri mesece. »Sprva smo bili v večji bolnišnici, potem pa smo delali na terenu in hodili v različne vasi. To je bila nekakšna šola za življenje. Zaradi takšnih izkušenj znaš ceniti in si zadovoljen že z majhnimi in preprostimi stvarmi.«

Zdravstveni dom Murska Sobota
Jure Zauneker
ZD Murska Sobota.

Več telefonskih konzultacij
Aprila pred dvema letoma je začel delati v svoji ambulanti in se po slabem letu, kot vsi drugi v zdravstvu, moral spopasti z epidemijo in drugačnim načinom dela. »Epidemija nas je postavila v novo realnost, nov način dela, toda zgodila se je in z vsakim izzivom se je treba spoprijeti,« realno ugotavlja. Zdravniki so v tem času opravili bistveno več telefonskih in elektronskih konzultacij, ljudje pa so bili v negotovosti. »Nekaj časa ni sprejemal pacientov v ambulanti vsak zdravnik, ampak je delovala ena ambulanta za celoten zdravstveni dom. Tako smo se morali navaditi na konzultacije po telefonu, elektronski pošti, seveda pa vseh bolezni ni mogoče pozdraviti tako. Na začetku smo se tudi bali, da bi v zdravstveni ustanovi staknili okužbo, sedaj pa je frekvenca pacientov večja in tisti, ki pregled potrebuje, lahko nemoteno pride do nas,« pojasni.
Pomurski zdravnik leta 2020 pove, da so bili zdravniki družinske medicine že pred epidemijo med bolj obremenjenimi, nove razmere pa so to še potencirale. »Zato smo bili že vajeni delati pod velikimi obremenitvami in mogoče se je celoten sistem zaradi tega hitro prilagodil situaciji,« meni. Ob tem doda, da bodo sistemski problemi, vključno s čakalnimi vrstami, naloga novega ministra in tistih, ki se bodo ukvarjali z zdravstveno politiko. Težave se morajo bolj konstruktivno reševati. 

zdravstvo, rešilno-vozilo, rešilec, simbol, urgenca-112
Nataša Juhnov
»Epidemija nas je postavila v novo realnost, nov način dela, toda zgodila se je in z vsakim izzivom se je treba spoprijeti,« ugotavlja družinski zdravnik.

Kot najpogostejše stanje pacientov v minulem času omeni strah in negotovost zaradi tega, kaj nas časa. »Velikokrat smo se soočali s takimi klici in zdi se, da je ljudi najbolj bremenilo to, kaj bo, če se bodo okužili, ali bodo lahko prišli do zdravnika. Res je tudi, da so nekateri zaradi tega odlašali s pregledom, čeprav to ni bila najboljša odločitev.« Köveš poudari, da je bilo najhuje starejšim, sploh tistim, ki so živeli sami, niso mogli v drugo občino, imeti stikov z otroki, vnuki in niso vešči komunikacijskih sredstev. »Nikomur ni bilo lahko, ampak zdi se mi, da so mlajše generacije lažje ohranile stike s prijatelji prek modernih komunikacij, starejši pa so bili zaradi tega prikrajšani. Zaradi tega smo v ambulanti prejeli kak klic več, da so z nami navezali stik in smo jih vsaj malo potolažili.« Meni še, da ljudje v Evropi, v liberalnem svetu, nismo vajeni omejevanja, zato je toliko težje shajati z vsemi ukrepi in omejitvami. »Tudi protesti po svetu kažejo, da je živeti z ukrepi težava, ampak žal je to potrebno pri soočanju z razmerami, s kakršnimi nikoli prej nismo imeli opravka.«

Empatija in posluh za pacienta
Na vrhuncu epidemičnih valov so zdravniki veliko pacientov napotovali na odvzem brisov. »Naša covidna točka je bila in je še zelo obremenjena, k temu zdaj prispevajo še hitri testi. Poleti je to napotovanje nekoliko pojenjalo, potem so z drugim valom spet prišle višje številke, toda napotitve in pregledi so dobro funkcionirali,« meni Köveš. V svoji ambulanti zdaj, ko se že govori o tretjem valu, še ne opaža bistvenega porasta napotitev. Konec lanskega leta pa se je začelo cepljenje proti covidu-19. »Interes je bil v našem zdravstvenem domu velik. Mislim, da sedaj še zmeraj je, je pa v slabši luči predstavljeno cepivo AstraZenece zaradi vseh poročil in preveč izpostavljenih zgodb v medijih. Naloga zdravnikov je zato povrniti zaupanje v cepljenje in ljudi morda malo pomiriti,« pristavi ter doda, da so pacienti tudi več poizvedovali in se posvetovali o cepljenju. Leon Köveš cepljenje absolutno priporoča, saj je to ob ukrepih najboljše orodje proti epidemiji. 

leon-köveš
Jure Zauneker
Köveš od jeseni 2018 deluje kot specialist družinske medicine, slabi dve leti ima ambulanto v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Njegovi pacienti so iz različnih starostnih skupin, nekoliko več je starejših od 65 let. Kaj bi poleg strokovnega znanja sogovornik navedel kot najpomembnejše lastnosti družinskega zdravnika? »Vsi zdravniki imamo strokovno podkovanost, sploh v družinski medicini pa je treba znati, ob tem da pacientu pomagaš, tudi prisluhniti, ga včasih potolažiti, mu verjeti, ko ima težave. Imeti moraš sposobnost empatije in pacient ne sme biti zgolj številka.« Poudari še zavedanje, da v preteklih mesecih ni bilo vse idealno, da kakšen pacient ni dobil stika prek telefona, da je bilo kdaj zaradi vsega pri ljudeh čutiti nejevoljo. Tudi zaposleni so imeli kdaj slab dan, ampak so kot kolektiv znali drug drugega dvigniti. »Zdrava klima v delovnem okolju je veliko vredna. Če vlada sproščeno vzdušje, se tudi obremenitve lažje prenesejo.«

leon-köveš
Jure Zauneker
Leon Köveš

Sproščata ga šport in kuha
Od vseh službenih opravkov si je treba vzeti tudi odmor, saj, kot pravi zdravnik, če si vedno obremenjen s službo, prej ali slej izgoriš. Sam si je misli pred epidemijo bistril s športnim udejstvovanjem, ker sedaj ni bilo možno sodelovati v kolektivnih športih, se je usmeril na tek. »Odklop je tudi družina, hčerka in partnerica. Da ti misli skočijo na kaj lepega, da vsaj malo pozabiš na epidemijo, medicino.« Köveš še razkrije, da ga sprošča tudi kuha. »Pred epidemijo sem rad potoval in ob tem obiskal kakšen nekajurni kuharski tečaj, na katerem spoznavaš značilne jedi tiste destinacije. S potovanj sem si nato vedno prinesel kakšne začimbe in kuhanje me je nekako vrnilo v tujino oziroma spomnilo na dopust,« še pove.