Kot še izpostavljajo v komentarju, objavljenem na spletni strani GZS, smo v preteklem letu zaradi bolniških odsotnosti izgubili 12.124.558 delovnih dni. "V primerjavi z letom 2017 se je število izgubljenih dni povečalo za 6,4 odstotka. Nekaj tega povišanja gre na račun večjega števila delovno aktivne populacije. Preostanek je posledica večje obolevnosti in povečanega števila poškodb, predvsem izven dela. V Sloveniji izgubimo v primerjavi s povprečjem EU zaradi bolniške odsotnosti skoraj četrtino več delovnih dni, kar je presenetljivo, saj smo po stopnji zdravja vsaj na evropskem povprečju. Največji delež bolniške odsotnosti je v nekaterih delih javnega sektorja (zdravstvo, šolstvo, vojska, policija) ter v nekaterih industrijskih in drugih panogah (kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, gostinstvo in turizem, trgovina, gradbeništvo itd.)," so med drugim zapisali.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tako dolgo bo moral počivati Žiga Kous, Mura prejela tudi denarno kazen
Zaradi udarca in rdečega kartona bo nogometaš črno-belih moral počivati.
Pri tem še zapišejo, da je odhodek za nadomestila v breme ZZZS lani znašal 348 milijonov evrov, kar je 10,5 odstotka več kot leto pred tem. "Tudi odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni, je okoli 350 milijonov evrov. Ob plačilu nadomestila pa mora delodajalec plačati še tistega delavca, ki bo opravil delo odsotnega delavca."
Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc pri tem izpostavlja, da je za boljše splošno zdravje treba krepiti zavest in odgovornost vseh: "Prizadevanja za zmanjševanje obolevnosti mora spodbujati tudi država, tako s sredstvi za preventivo kakor s finančnimi spodbudami. Odpraviti bi morala številne nelogičnosti. Če denimo podjetje svojim zaposlenim ponudi cepljenje proti gripi, bi pričakovali, da je to davčno priznani odhodek podjetja. S tem nenazadnje izboljšujemo zdravstveno kondicijo zaposlenih, zmanjšujemo bolniške odsotnosti in posledično odhodke javne blagajne."
