V slovenskih zaporih lahko obsojenci, če želijo, tudi delajo. Delo je zagotovljeno za okoli 60 odstotkov zaprtih. Vsi, ki so med prestajanjem kazni delali s polnim delovnim časom, so bili po naših zakonih še do nedavnega vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje. Država je zanje plačevala prispevke in tako je tudi zapornikom ves čas prestajanja zaporne kazni tekla pokojninska doba. Od leta 2003, ko je bil po hitrem postopku sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna in razveljavljen 24. člen pokojninskega zakona, so zaporniki, ki so med prestajanjem kazni delali s polnim delovnim časom, čez noč izgubili pravico do pokojninskega zavarovanja. Takrat je prva na to opozorila profesorica na fakulteti za socialno delo dr. Andreja Kavar Vidmar, ki je položaj zapornikov celo primerjala s položajem izbrisanih. Še posebej v nezavidljivem položaju in materialnem pomanjkanju so se po njenih ugotovitvah znašli starejši zaporniki. A ostalo je zgolj pri opozorilih.
Po pravico še na ustavno sodišče
"Za še bolj nedopustno pa lahko ocenimo ravnanje ministrstva za pravosodje med letoma 2004 do 2013, ki kljub ponovni uveljavitvi 24. člena pokojninskega zakona, ko bi morali zapornike, ki so delali, ponovno pokojninsko zavarovati in zanje mesečno plačevati prispevke, tega ni storilo, tudi po več pozivih prizadetih upravičencev," pojasnjujejo v odvetniški družbi Maček iz Celja, ki je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za začetek ustavne presoje spornega določila zakona o izvrševanju proračuna, ki je leta 2003 zapornikom odvzel pravico do pokojninskega zavarovanja. Glede na to, da upravičenci do letošnjega leta niso vlagali tožb, se o tem v javnosti ni problematiziralo. V začetku letošnjega leta pa je omenjena odvetniška družba to storila v imenu upravičenca, ki ga zastopa v tožbi na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču.
"Namesto da bi se država pogodila z njim in mu izplačala prispevke za obdobje, ko je bil zanje neupravičeno prikrajšan, se še vedno spreneveda in preko državnega pravobranilstva v sodnem postopku vztraja, da je še skoraj deset let po tem, ko je bil že razveljavljen, še veljal sporni člen zakona o izvrševanju proračuna iz leta 2003. To lahko bržkone pripišemo zavedanju, da bi tožniku sledilo še več drugih upravičencev, ki jih je po naših ocenah okoli 7000," dodajajo.
Kaj pa od leta 2013, ko je začel veljati novi pokojninski zakon? O tem, kaj bo s pravico do pokojninskega zavarovanja zapornikov, ki delajo, sploh ni bilo govora, ampak je preprosto obveljalo, da jim država tudi v prihodnje ne plačuje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. "Glede na podatke, da je v Sloveniji v vsakem trenutku na prestajanju zapora okoli 1600 ljudi in jih večina od teh tudi dela, je po naših ocenah država od leta 2003 z neplačevanjem prispevkov 'prihranila' okoli 32 milijonov evrov. Skupno pa do danes ni bilo ustrezno zavarovanih okoli 11.000 zapornikov," še dodajajo v odvetniški družbi.
Zaporniki izgubijo zavarovanje
Vsem upravičencem, ki imajo slovensko državljanstvo in so v obdobju med 1. januarjem 2004 in 31. decembrom 2012 prestajali zaporno kazen in so v tem času delali s polnim delovnim časom, svetujejo, da na pristojno sodišče vložijo tožbene zahtevke proti Republiki Sloveniji zaradi neizplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
In kaj menijo o tem na ministrstvu za pravosodje? Pritrjujejo, da so zaporniki, ki so med prestajanjem kazni v zaporu delali s polnim delovnim časom, bili po pokojninskem zakonu iz leta 1999 obvezno pokojninsko zavarovani, a da je to s 1. julijem 2003 spremenil zakon o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004, ki je razveljavil ta člen pokojninskega zakona. Novi pokojninski zakon pa je leta 2013 področje uredil tako, da se obvezno zavarovanje prekine v obdobju pripora in prestajanja kazni zapora, če obsojenec ne more delati več bodisi pri svojem delodajalcu ali v lastnem podjetju.
"Čeprav slovenski sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja izhaja iz delovne aktivnosti in ima delo obsojencev vrsto elementov, ki so značilni za delovno razmerje, čeprav niso v delovnem razmerju v zavodu, ocenjujemo, da bi bilo smotrno ureditev pokojninskega zavarovanja za obsojence ponovno proučiti. Izguba statusa zavarovanca za obsojenca namreč pomeni izpad obdobja opravljanja dela s polnim delovnim časom iz pokojninske dobe, kar v vsakem primeru povzroči nižjo odmero pokojnine, lahko pa celo onemogoči uveljavitev pravice do starostne pokojnine ali uveljavitev družinske in vdovske pokojnine po obsojencu, če zavarovanec ne doseže minimalne pokojninske osnove. Navedeno pomeni še dodatne posledice obsodbe, ki po prestani kazni znižuje socialno varnost obsojencev, s tem pa morda tudi slabše prispeva k zagotavljanju možnosti za dostojno vključitev v skupno družbeno okolje," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. O spornem obdobju (med letoma 2004 in 2013) neplačevanja prispevkov za obsojence pa nič.
Pokojnina tudi v zaporu
Ali je zapornik, ki dela med prestajanjem kazni, pokojninsko zavarovan ali ne, je odvisno od dela, ki ga opravlja. Če lahko dela še naprej pri svojem delodajalcu ali v svojem podjetju tudi med prestajanjem zaporne kazni, je seveda tudi obvezno pokojninsko zavarovan in mu teče pokojninska doba. Zavarovanja pa ni, če dela v zavodu. Do leta 2003 je država tudi vsem tem zapornikom, ki so delali polni delovni čas tudi znotraj zavoda, plačevala pokojninsko zavarovanje. Izpolnjevanje pogojev za vključitev v zavarovanje je presojala uprava zavodov za prestajanje kazni zapora, kjer so obsojenci delali, in je tudi vlagala prijave in odjave zavarovanja. "Tako dopolnjena pokojninska doba se je po starem pokojninskem zakonu (ZPIZ-1) štela kot delovna doba, po novem (ZPIZ-2) pa se šteje kot pokojninska doba brez dokupa," pojasnjuje generalni direktor Zpiza Marijan Papež.
Če zapornik med prestajanjem zaporne kazni ne more ostati v delovnem razmerju, kjer je delal pred tem, ali ni samozaposlen, pa ima še vedno možnost, da se prostovoljno vključi v zavarovanje in si mesečno sam plačuje 222 evrov ter tako nabira pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za upokojitev. "Zapornik, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje tudi prostovoljno, ima status zavarovanca in lahko uveljavi tudi dokup pokojninske dobe do pet let. Zaporna kazen tudi v ničemer ne spreminja njegove pravice do prejemanja pokojnine. Kdor je pokojnino dobival že prej, jo tudi v enaki višini med prestajanjem zaporne kazni. Če pa je med prestajanjem zaporne kazni izpolnil pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, jo lahko uveljavi in pridobi tudi zapornik - tako kot vsi ostali zavarovanci," dodaja Papež.
Po pravico še na ustavno sodišče
"Za še bolj nedopustno pa lahko ocenimo ravnanje ministrstva za pravosodje med letoma 2004 do 2013, ki kljub ponovni uveljavitvi 24. člena pokojninskega zakona, ko bi morali zapornike, ki so delali, ponovno pokojninsko zavarovati in zanje mesečno plačevati prispevke, tega ni storilo, tudi po več pozivih prizadetih upravičencev," pojasnjujejo v odvetniški družbi Maček iz Celja, ki je danes na ustavno sodišče vložila pobudo za začetek ustavne presoje spornega določila zakona o izvrševanju proračuna, ki je leta 2003 zapornikom odvzel pravico do pokojninskega zavarovanja. Glede na to, da upravičenci do letošnjega leta niso vlagali tožb, se o tem v javnosti ni problematiziralo. V začetku letošnjega leta pa je omenjena odvetniška družba to storila v imenu upravičenca, ki ga zastopa v tožbi na ljubljanskem delovnem in socialnem sodišču.
"Namesto da bi se država pogodila z njim in mu izplačala prispevke za obdobje, ko je bil zanje neupravičeno prikrajšan, se še vedno spreneveda in preko državnega pravobranilstva v sodnem postopku vztraja, da je še skoraj deset let po tem, ko je bil že razveljavljen, še veljal sporni člen zakona o izvrševanju proračuna iz leta 2003. To lahko bržkone pripišemo zavedanju, da bi tožniku sledilo še več drugih upravičencev, ki jih je po naših ocenah okoli 7000," dodajajo.
Kaj pa od leta 2013, ko je začel veljati novi pokojninski zakon? O tem, kaj bo s pravico do pokojninskega zavarovanja zapornikov, ki delajo, sploh ni bilo govora, ampak je preprosto obveljalo, da jim država tudi v prihodnje ne plačuje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. "Glede na podatke, da je v Sloveniji v vsakem trenutku na prestajanju zapora okoli 1600 ljudi in jih večina od teh tudi dela, je po naših ocenah država od leta 2003 z neplačevanjem prispevkov 'prihranila' okoli 32 milijonov evrov. Skupno pa do danes ni bilo ustrezno zavarovanih okoli 11.000 zapornikov," še dodajajo v odvetniški družbi.
Zaporniki izgubijo zavarovanje
Vsem upravičencem, ki imajo slovensko državljanstvo in so v obdobju med 1. januarjem 2004 in 31. decembrom 2012 prestajali zaporno kazen in so v tem času delali s polnim delovnim časom, svetujejo, da na pristojno sodišče vložijo tožbene zahtevke proti Republiki Sloveniji zaradi neizplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje.
In kaj menijo o tem na ministrstvu za pravosodje? Pritrjujejo, da so zaporniki, ki so med prestajanjem kazni v zaporu delali s polnim delovnim časom, bili po pokojninskem zakonu iz leta 1999 obvezno pokojninsko zavarovani, a da je to s 1. julijem 2003 spremenil zakon o izvrševanju proračuna za leti 2003 in 2004, ki je razveljavil ta člen pokojninskega zakona. Novi pokojninski zakon pa je leta 2013 področje uredil tako, da se obvezno zavarovanje prekine v obdobju pripora in prestajanja kazni zapora, če obsojenec ne more delati več bodisi pri svojem delodajalcu ali v lastnem podjetju.
"Čeprav slovenski sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja izhaja iz delovne aktivnosti in ima delo obsojencev vrsto elementov, ki so značilni za delovno razmerje, čeprav niso v delovnem razmerju v zavodu, ocenjujemo, da bi bilo smotrno ureditev pokojninskega zavarovanja za obsojence ponovno proučiti. Izguba statusa zavarovanca za obsojenca namreč pomeni izpad obdobja opravljanja dela s polnim delovnim časom iz pokojninske dobe, kar v vsakem primeru povzroči nižjo odmero pokojnine, lahko pa celo onemogoči uveljavitev pravice do starostne pokojnine ali uveljavitev družinske in vdovske pokojnine po obsojencu, če zavarovanec ne doseže minimalne pokojninske osnove. Navedeno pomeni še dodatne posledice obsodbe, ki po prestani kazni znižuje socialno varnost obsojencev, s tem pa morda tudi slabše prispeva k zagotavljanju možnosti za dostojno vključitev v skupno družbeno okolje," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. O spornem obdobju (med letoma 2004 in 2013) neplačevanja prispevkov za obsojence pa nič.
Pokojnina tudi v zaporu
Ali je zapornik, ki dela med prestajanjem kazni, pokojninsko zavarovan ali ne, je odvisno od dela, ki ga opravlja. Če lahko dela še naprej pri svojem delodajalcu ali v svojem podjetju tudi med prestajanjem zaporne kazni, je seveda tudi obvezno pokojninsko zavarovan in mu teče pokojninska doba. Zavarovanja pa ni, če dela v zavodu. Do leta 2003 je država tudi vsem tem zapornikom, ki so delali polni delovni čas tudi znotraj zavoda, plačevala pokojninsko zavarovanje. Izpolnjevanje pogojev za vključitev v zavarovanje je presojala uprava zavodov za prestajanje kazni zapora, kjer so obsojenci delali, in je tudi vlagala prijave in odjave zavarovanja. "Tako dopolnjena pokojninska doba se je po starem pokojninskem zakonu (ZPIZ-1) štela kot delovna doba, po novem (ZPIZ-2) pa se šteje kot pokojninska doba brez dokupa," pojasnjuje generalni direktor Zpiza Marijan Papež.
Če zapornik med prestajanjem zaporne kazni ne more ostati v delovnem razmerju, kjer je delal pred tem, ali ni samozaposlen, pa ima še vedno možnost, da se prostovoljno vključi v zavarovanje in si mesečno sam plačuje 222 evrov ter tako nabira pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za upokojitev. "Zapornik, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje tudi prostovoljno, ima status zavarovanca in lahko uveljavi tudi dokup pokojninske dobe do pet let. Zaporna kazen tudi v ničemer ne spreminja njegove pravice do prejemanja pokojnine. Kdor je pokojnino dobival že prej, jo tudi v enaki višini med prestajanjem zaporne kazni. Če pa je med prestajanjem zaporne kazni izpolnil pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, jo lahko uveljavi in pridobi tudi zapornik - tako kot vsi ostali zavarovanci," dodaja Papež.