V Bodoncih so pred dnevi s slovesno božjo službo proslavili 120 let evangeličanske cerkve Štefana Küzmiča. Evangeličani so na tem območju živeli že veliko prej, že od reformacije, in se kljub različnim pritiskom ohranili vse do današnjih dni. Čeprav je danes vernikov, tudi zato, ker se Goričko prazni, manj kot tedaj, ko se je gradila zdajšnja bodonska cerkev, ti še vedno čutijo močno vez s Cerkvijo in željo, da to, kar so dobili od svojih prednikov, ohranjajo, pravi evangeličanski duhovnik Simon Sever.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
V Bodoncih je bila samostojna cerkvena občina ustanovljena leta 1792, ko so se prebivalci 23 vasi odločili za svojo cerkveno skupnost in se odcepili od puconske. Prva božja služba je bila poleti v skednju Mikloša Vlaja, takrat so začeli voditi matične knjige in še bolj skrbeti za versko življenje. Da bi lahko zgradili svojo cerkev in opravljali cerkveno dejavnost, jim je grof Peter Szapary, sicer katoličan, podaril zemljišče, v zameno pa so mu morali obljubiti, da ne bodo opravljali gospodarske dejavnosti in da bodo vino za sveto večerjo kupovali od njega. Prav na kraju, kjer je cerkev danes, so leta 1800 postavili leseno cerkev, v naslednjih letih pa še šolo in župnišče. Ta prva lesena cerkev je bila velika 13 metrov v dolžino in osem metrov v širino, o njej pa obstajata tudi zapis in preprost izris, kar je edinstven ohranjen primer zapisa in izrisa cerkve pri nas.
Okoli leta 1860 so cerkvi dogradili tudi zvonik. Z leti se je pokazala potreba po novi in večji cerkvi, saj je bilo leta 1900 v Bodoncih tisoč prebivalcev, medtem ko jih danes tu živi 460, pripoveduje Sever. Nova cerkev po načrtih Daniela Plazotta iz Budimpešte je bila blagoslovljena 10. decembra 1899, v njej pa je prostor za 800 ljudi. V bodonski cerkvi je vse ohranjeno, kot je bilo, orgle so celo starejše, saj jim je pri gradnji zmanjkalo sredstev in so ohranili stare. Izdelane so bile leta 1872 v orglarski delavnici v Sombotelu, ohranjeni so le trije primerki iz te delavnice. Leta 1918 so se od bodonske gmajne odcepili Gornji Slaveči, kjer so verniki tudi zaradi vedno večjih potreb želeli imeti svojo cerkev in svojega duhovnika. Danes tvorijo Evangeličansko cerkveno občino Bodonci verniki in vernice iz desetih vasi, skupaj 1200 vernikov, vsako leto pa opravijo okoli 20 krstov. Pred nekaj leti so pri cerkvi zgradili večnamensko dvorano in aktivnosti želeli prilagoditi čim širšemu krogu ljudi in vsem generacijam.
Iščejo poti do človeka
Kot je razložil Simon Sever, se posvečajo najmlajšim, predšolskim otrokom in pripravljajo različne delavnice, ki se jih udeleži tudi po 60 otrok. Izvajajo verouk za otroke od 1. do 8. razreda, ki ga opravijo že pred poukom, pri njih deluje tudi glasbena šola, v kateri poučujejo štiri instrumente in vključuje 30 otrok. Želeli pa bi si, pravi duhovnik, v dejavnosti še bolj vključiti mladino po opravljeni konfirmaciji. V dvorani pripravljajo tudi različna predavanja in delavnice, skupaj z zdravstvenimi ustanovami in centri delavnice za zdravje in zdravo življenje, zelo aktivne so ženske, ki imajo tu telovadbo, dobro obiskane so tudi kulinarične delavnice ter druga srečanja in druženja ob praznikih in dogodkih. Z različnimi dejavnostmi skušajo razumeti današnjega človeka in prepoznati njegove potrebe, pravi Sever. »Predvsem pa jih želimo čim bolj vključiti in vernike med seboj povezati. Iščemo nove poti do človeka, s tem da ob tem ostanejo vsebine in učenje naše Cerkve. Če se nam to posreči in ko vidim njihov odziv, kako sodelujejo in se povezujejo, mi je v posebno zadovoljstvo,« doda sobesednik.
Verniki priskočijo na pomoč
Pove še, da jih čaka večja obnova cerkve, ki je zelo dotrajana, in da že nekaj let zbirajo sredstva za to. »V teh časih res ne želimo vernikov dodatno finančno obremenjevati, ampak skušamo zbrati sredstva s svojim delom, podobno kot so se lotevali večjih naložb v preteklosti.« Čeprav ob nedeljskih službah ni ravno veliko vernikov, vernice in verniki svojo pripadnost Cerkvi pokažejo ob praznikih in večjih dogodkih, ko je treba stopiti skupaj ter priskočiti na pomoč. Ob načrtih za obnovo cerkve zato ni bilo prav nobenih pomislekov o smiselnosti tega. Bodonsko cerkev so, tako Sever, verniki vzeli za svojo in radi poudarjajo, da če jo je prednikom uspelo zgraditi, morajo danes poskrbeti, da se ohrani. Prva faza obnove cerkve, ki je lep primer historicistične sakralne arhitekture, se bo začela spomladi, nato pa bodo postopoma nadaljevali.
