vestnik

Elektrarne bi bile hud udarec za kmetijstvo

Janko Votek, 5. 3. 2018
Nataša Juhnov
Morebitna gradnja elektrarn bi morala skrbeti tudi kmete.
Aktualno

Veliko argumentov govori v prid stališču, da bi morali reko Muro izvzeti iz energetske izrabe

Vlada je potrdila energetski koncept Slovenije (EKS), ki določa cilje zanesljive in trajnostne oskrbe z energijo za naslednjih 20 let. Zdaj je EKS poslan v obravnavo v državnem zboru. Minuli petek se je iztekel rok za oddajo pripomb. Predstavniki nevladnih organizacij so ponovno zahtevali izvzetje reke Mure od energetske izrabe. Hkrati so se organizacije odločile za vložitev pritožbe zoper pozitivno odločbo, ki jo je izdalo ministrstvo za okolje in prostor (MOP) za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020.
Mura načeloma ne bi smela biti v načrtih za gradnjo hidroelektrarn (HE), saj se je pri umeščanju teh v prostor treba izogibati – tako piše v resoluciji – najboljšim kmetijskim zemljiščem, strnjenim gozdnim kompleksom ter gozdovom z lesno proizvodno funkcijo na prvi stopnji poudarjenosti. Izogibati se je treba umeščanju objektov za izkoriščanje hidroenergije na poplavna in vodovarstvena območja ter na območja kopalnih voda, načrtovati nadomestne habitate zunaj območij kmetijskih zemljišč, na katerih se izvajajo ukrepi kmetijske politike in so v funkciji pridelave hrane, in preprečiti erozijo tal. To so dovolj jasni argumenti, da bi morali Muro izvzeti iz energetske izrabe. S tega vidika je nerazumljiva pozitivna odločba za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020. Porečje Mure je naravovarstveno zaščiteno območje. Drugi, za življenje tukajšnjih prebivalcev ključen dejavnik pa je pitna voda.
MOP kljub drugačnim določilom zakona o rudarstvu omejuje izkoriščanje gramoza vsem koncesionarjem, ki so jim koncesije za izkoriščanje gramoza potekle in bi jih morali podaljšati. Pri tem se sklicuje na uredbo o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja.

Dokončna izguba zemljišč

Javnost začenja izražati odločno nasprotovanje gradnji HE na reki Muri. Brez dvoma bi bilo v tem primeru najbolj prizadeto kmetijstvo. Kmetje oziroma njihovi najmočnejši predstavniki menijo, da jim bodo elektrarne zagotovile vodo za namakanje. Dejstva pa so nekoliko drugačna. Pomurci bi nepovrnljivo izgubili tisoče hektarjev zemlje in gozda, reko in preskrbo s pitno vodo. Izgubili bi tudi psihološko, saj bi bili vzdolž reke ločeni z dvojnimi nasipi, ki bi bili zapolnjeni z dvestometrsko širino vode z dvojnim zidom. Glede na projekte bi šlo za nekaj več kot 1500 hektarjev, od tega sta dobri dve tretjini gozdov. Njihov les sicer morda res nima posebne vrednosti, toda gozdovi so pljuča našega planeta. Ščitijo tudi tla pred erozijo, zadržujejo padavinsko vodo in preprečujejo njeno prehitro izhlapevanje. Gozd vpliva na temperaturo in zračno vlago. Kraji v bližini gozdov imajo običajno v poletnih mesecih nekoliko nižjo temperaturo. Dovolj zgovorni podatki torej, da se moramo začeti zavedati, kako zelo pomembni so mehkolistni gozdovi za prebivalce in kmetijstvo.
Več v novem Vestniku.