»Danes več skoraj ni aparatov, v katerih ne bi bilo elektronike. Elektronske sklope, ki nato krmilijo celotno napravo, izdelujemo tudi mi. Recimo v robotski kosilnici so naše komponente možgani oziroma najpomembnejši del, ki krmili vse druge dele naprave. Naše komponente izdelovalci končnih izdelkov samo vgradijo v ohišje in naprava mora delovati,« direktor Branko Šeruga na našo prošnjo poenostavljeno predstavi, kaj pravzaprav delajo v Elradu. Sam je v družbi zaposlen že od njenih začetkov leta 1997, prej je delal v nekdanjem Elradu. »V tistem času je družba Bosch und Siemens Hausgeräte od Gorenja kupila obrat za male hišne aparate. Pred tem so elektronske komponente izdelovali v Nemčiji in vodstvo podjetja v Nazarjah je iskalo družbo v Sloveniji, ki bi jih bila sposobna proizvajati. Stopili so v stik z očetom družbe Elrad International Rudolfom Faudejem in tako se je začela proizvodnja v Gornji Radgoni,« se spominja začetkov. Med Elradovimi strankami so priznana tehnološka podjetja, kot sta Bosch in Husqvarna, največ s področja bele tehnike in ročnih orodij, sodelujejo tudi z avtomobilsko industrijo, njihove komponente pa je mogoče najti še v nekaterih drugih zanimivih izdelkih, kot so športni rekviziti (merilniki srčnega utripa in korakov), pirotehnika (ognjemeti) in invalidski vozički.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure po preobratu pred koncem do velike zmage
V izjemno pomembnem derbiju na glavnem igrišču Fazanerije so mladinci Mure v 26. krogu 1. SML premagali Olimpijo s 3 : 1, potem ko so do zadnje tretjine tekme zaostajali z 0 : 1. V petek ob 16. uri jih tako v Mariboru čaka praktično dvoboj za naslov prvaka (prenos na Sportklub 1).
Poleg matične družbe v Gornji Radgoni poslujeta še hčerinski družbi v Srbiji in na Kitajskem. Elrad je sicer v večinski lasti švicarskega družinskega podjetja Kona International. Po besedah Aleša Gostenčnika, ki drži roko nad financami, pričakujejo, da bodo letos dosegli 15-odstotno rast prihodkov. »Sicer smo načrtovali več, vendar so se spremenile razmere na trgu, predvsem alokacija materiala, potrebnega za izdelavo naših izdelkov. Zato tudi mi ne moremo kupcem izpolnjevati naročil v taki meri, kot si želijo. Sicer smo načrtovali več kot 20-odstotno rast. Rast podjetja je zaznamovala tudi zadnja leta, saj na približno pet let podvojimo prihodke. Ukvarjanje z rastjo je sicer prijetna naloga, vendar je, kar se samih procesov tiče, zelo naporna. Celotna skupina bo tako letos ustvarila okoli 140 milijonov evrov prihodkov,« pravi Gostenčnik. Omenjena alokacija materiala je posledica obstoja vedno več izdelkov z elektronskimi komponentami, katerih uporaba je vedno bolj pogosta tudi v avtomobilski industriji. Največ tovrstnega materiala še vedno proizvedejo na Kitajskem in Japonskem, trenutne proizvodne zmogljivosti ne dohajajo več potreb na trgu, širitve proizvodnje pa se ne morejo zgoditi čez noč.
S strankami sodelujejo že med razvojem
»Držimo se strategije, da je kupec kralj,« Gostenčnik pojasnjuje, kako je v praksi videti sodelovanje z velikimi družbami. »Izdelek mora biti kakovosten in pravočasno dostavljen kupcu, ki mu omogočimo tudi vrhunsko podporo. Prav tako skušamo s kupci sodelovati že v zgodnjih fazah razvoja, gre za pristop, ki ga stranke cenijo,« še pove Gostenčnik. Šeruga dodaja, da skušajo že med razvojem sodelovati z vsemi strateškimi kupci. »Torej že v tisti fazi s kupci razmišljamo, kako zasnovati izdelek, da bo elektronika optimalno delovala. Ravno že omenjena izvrstna podpora, ki jo zagotavljamo strankam, je naša konkurenčna prednost na trgu.« Kot pojasnjuje Šeruga, je bila v začetku proizvodnje Elrada povprečna življenjska doba aparata z njihovo elektroniko od pet do sedem let. Pozneje se je življenjska doba začela skrajševati in danes so razvojni cikli zelo kratki. »Komaj končamo razvoj elektronske komponente za en aparat, ki gre v proizvodnjo, že začnemo razne nadgradnje v smeri optimizacije.«
Šeruga še pojasnjuje, da imajo hčerinske družbe v tujini zato, da so tudi sami tam, kjer so njihovi kupci. »V tem pogledu želimo delovati lokalno. Na primer v obratu na Kitajskem je proizvodnja namenjena izključno za izdelke naših kupcev, ki imajo ravno tako tovarne na Kitajskem. Enako je v primeru obrata v Srbiji.« Gostenčnik v tem pogledu dodaja, da hčerinskih družb niso odpirali zaradi cenejše delovne sile, ampak so v to šli v skladu s svojo strategijo, da bo kupec čim bolj zadovoljen. »Tudi to je naša konkurenčna prednost, da smo že prisotni na Kitajskem tako kot naši kupci, prav tako v Srbiji za potrebe vzhodnoevropskih trgov. V sklopu našega globalnega sodelovanja s kupci pa je vedno večja tudi potreba na ameriškem trgu, tako smo v letošnjem letu v Mehiki ustanovili podjetje, kmalu bomo tudi tam vzpostavili proizvodnjo, pri tem že imamo izbrano lokacijo v osrednjem delu Mehike na območju velikih industrijskih parkov.« V Gornji Radgoni proizvajajo v glavnem za potrebe evropskih trgov, največ za angleškega in nemškega.
Za zdaj še ne posegajo po tujih delavcih
Pomanjkanja ustrezno usposobljenih kadrov, ki pesti proizvodnje številnih podjetij v regiji, sami še ne občutijo. »Za zdaj nam še ni bilo treba zaposlovati tujih delavcev. Dela v proizvodnji so dokaj hitro priučljiva, na teh delovnih mestih zaposlujemo tudi veliko žensk. Tako da v tem segmentu na srečo nismo imeli velikih težav s kadri. Za druge strokovnjake smo kar zanimivo delovno okolje, predvsem za tiste, ki iščejo izzive. Ni sicer navala prijav kot nekoč, ampak, kot rečeno, večjih težav ni. Prav tako imamo kar nekaj štipendistov, spodbujamo študentsko delo, prek katerega tudi pridemo v stik s prihodnjimi zaposlenimi,« pojasnjuje Jasmina Vohar, vodja kadrovske službe. V proizvodnji tako največ zaposlujejo nekvalificirano delovno silo, pri operaterjih so najbolj primerni elektrotehniki, strojni tehniki in mehatroniki, v strokovnih službah pa so najbolj zaželeni inženirji elektrotehnike. »Imajo temeljna znanja, ki jim koristijo tudi na področju prodaje.«
Proizvodnje tehnoloških podjetij, kakršno je tudi Elrad International, se nezadržno spreminjajo predvsem zaradi avtomatizacije. »Neposrednega dela v proizvodnji bo res vedno manj, robotizacija je na pohodu in gre za izziv, s katerim se že ukvarjamo. Če ne bi šli v to smer, bi izgubili konkurenčno prednost,« pravi Šeruga. Elrad ima na vseh treh lokacijah približno po 500 zaposlenih. V Gornji Radgoni jih je trenutno 522, gre za mlado ekipo, katere povprečna starost je 37 let. Zaposlenim omogočajo številne ugodnosti, kot je recimo tabor za otroke zaposlenih. Subvencionirajo tudi razne športne aktivnosti in organizirajo različne oblike druženja. »Polovica zaposlenih je žensk in polovica moških, tako da se imamo lepo,« še v šali pove Voharjeva.
