Med vsemi skupinami zdravstvenih delavcev je številčno najmanj fizioterapevtov, pa čeprav po svoji strokovnosti predstavljajo ključni kader pri rehabilitaciji bolnikov. Področje dela fizioterapevtov je zelo široko in raznoliko. Njihova vloga je pomagati ljudem, da se jim izboljša gibanje in zmanjšajo bolečine ter da se usposobijo za čim bolj samostojno življenje.
Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo fizioterapevti pri povrnitvi ali izboljšanju zdravja, njihovo delo v Sloveniji ni ustrezno priznano. Še vedno veljajo kadrovski normativi, ki izhaja iz leta 1979 in ki so glede na potrebe povsem zastareli in neustrezni, omejujejo pa tudi dostopnost teh storitev za bolnike v okviru javnega zdravstva. Bolnike se s tem potiska v obiskovanje fizioterapevtov v zasebnih ambulantah in plačevanje teh storitev, kar pa si vsi ne morejo privoščiti.
Za bolnika vsaj pol ure
V praksi zastareli normativi pomenijo, da je v socialnovarstvenih ustanovah, torej v domovih za starejše in posebnih socialnih zavodih, po normativih priznan oziroma plačan en fizioterapevt za 150 ljudi. »Ne glede na to, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in njihove potrebe,« je poudaril Evgen Šoštarič, diplomirani fizioterapevt, tudi eden od podpisnikov javnega pisma, ki so ga objavili nekateri dnevni mediji. Z njim želijo fizioterapevti, ki izvajajo dejavnost fizioterapije v javnem zdravstvu, opozoriti na posledice neustreznih normativov in na podcenjenost njihovega dela v primerjavi z drugimi primerljivimi zdravstvenimi poklici.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Prva finalistka je Gorica, Beltinci izpadli po enajstmetrovkah
Nogometaši drugoligaša iz Beltinec so v goriškem športnem parku lovili prvi nastop v finalu slovenskega pokalnega tekmovanja. V polfinalu so doslej igrali le v sezoni 1994/1995, ko jih je izločila soboška Mura.
V bolnišnicah veljajo nekoliko drugačni normativi kot v socialnovarstvenih zavodih, vendar je problem nezadostnega števila fizioterapevtov enako pereč, izpostavi Janez Müller. Sam je fizioterapevt v murskosoboški bolnišnici že deset let in vsaj toliko časa trajajo prizadevanja za izboljšanje položaja dejavnosti fizioterapije na slovenski ravni, vendar doslej brez uspeha. Tak odnos posledično pomeni, da mora na oddelku za travmatologijo in ortopedijo en fizioterapevt poskrbeti za bolnike na tridesetih posteljah, čeprav naj bi po strokovnih smernicah obravnaval bolnike na desetih.
»Takšno stanje pomeni, da se pacientu ne moreš dovolj posvetiti,« poudari Müller. Za temeljito obravnavo bolnika, ki je na zdravljenju v bolnišnici, je treba imeti vsaj pol ure časa, kar pomeni, da bi lahko en fizioterapevt v delovnem času oskrbel največ štirinajst bolnikov. V še slabšem položaju od bolnikov v bolnišnični obravnavi pa so bolniki, ki so bili na primer takoj po posegu odpuščeni domov in napoteni na fizioterapijo v ambulanto. Čakalne vrste so namreč tu predolge, obravnava pa zato večkrat zapoznela in posledice nepopravljive.
Povsem so jih spregledali
Čeprav je prispevek fizioterapevtov v procesih zdravljenja pomemben, so ta poklic v lanskih pogajanjih med sindikati in vlado za izboljšanje položaja zaposlenih v zdravstvu povsem spregledali. Prejšnja vlada, ki je povišala plače številnim zdravstvenim delavcem in s tem priznala zahtevnost ter pomen njihovega dela, tega za fizioterapevte in še za nekaj poklicev ni storila. Fizioterapevti tako niso bili deležni dviga plač. Posledica tega so velike razlike v plačah, na primer med diplomirano medicinsko sestro in diplomiranim fizioterapevtom od štiri do šest plačnih razredov. Delno je za takšno stanje krivo to, da fizioterapevti nimajo svojega sindikata, ampak so vključeni v najmanj tri, ter lanski dogovor ob pogajanjih, da naj bi položaj in plače za približno 13 tisoč delavcev v zdravstvu, ki so jih decembra izpustili, reševali v začetku letošnjega leta. Januar je prišel, pripravljenosti za dogovor pa pri vladi več ni bilo.
Nova vlada naj bi bila seznanjena s problemom. »Toda za zdaj se še ne dogaja nič, kar bi prineslo izboljšanje za paciente in tudi za nas,« je izpostavil Šoštarič. Interes za rešitev problema bi vsekakor morala imeti tudi država, so prepričani fizioterapevti. S kakovostnimi in pravočasnimi storitvami fizioterapije bi se bolniški izostanki skrajšali, kar je ob pomanjkanju delovne sile pomembno tudi za delodajalce. Nižji bi bili tudi izdatki zdravstvene zavarovalnice.
Možnosti za študij fizioterapije je v Sloveniji dovolj in poklic je še vedno dovolj zanimiv za mlade, ki pa ob nizkih plačah in neustreznih normativih priložnost za zaposlitev vse pogosteje iščejo v tujini. Tam namreč v zdravstveno oskrbo ljudi vlagajo veliko več, poudarita sogovornika.
Pričakujejo odgovorno ravnanje
»Fizioterapevti od politikov pričakujemo in si želimo za paciente predvsem skrajšati čakalne vrste, omogočiti takojšno rehabilitacijo po poškodbi ali bolezni in zagotoviti zadostno število terapij. Ker cenimo svoj poklic, znanje in strokovnost, pričakujemo odgovorno ravnanje nove vlade, zahtevamo ustrezno vrednotenje delovnega mesta fizioterapevta in odpravo nedopustnih nesorazmerij pri plačah primerljivih poklicev,« so svoje zahteve in prizadevanja strnili slovenski fizioterapevti. S tem želijo prispevati tudi k ohranjanju pravičnega in učinkovitega javnega zdravstvenega in socialnega sistema ter delovati v korist bolnikov ali uporabnikov.
