»Lani smo bili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom polni optimizma, potem se je letos zgodila epidemija koronavirusa,« gospodarsko stanje v regiji na kratko povzame direktor Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) Robert Grah. Kot pojasnjuje, so glede na rast gospodarstva v regiji v zadnjih letih in glede na lanske kazalnike upali, da bo pomurska gospodarska slika tudi v letošnjem letu enaka, če ne celo boljša. Lani so po podatkih PGZ podjetja v regiji ustvarila 2,8 milijarde evrov prihodkov in 99 milijonov evrov čistega dobička, kar je bilo na ravni rekordnega leta 2018. »Žal pa so imele od marca do konca junija nekatere panoge tudi do 70-odstotni upad realizacije, v turizmu je bil ta upad še večji. S pomočjo vladnih ukrepov so se naša podjetja odzvala na to novo realnost in ublažila likvidnostno situacijo, prav tako padanje števila zaposlenih.« V nekaterih panogah so se po besedah Graha do danes naročila že stabilizirala, v drugih še ne, pri tem poudarja ukrep turističnih bonov, ki je zelo dobrodošel za podjetja na področju turizma. »Verjetno pa bomo, tako kot povsod po svetu, tudi v naši regiji imeli upad regijskega BDP za od 15 do 20 odstotkov. Upamo, da bodo podjetja do konca leta zmogla ohraniti čim več naročil, moramo pa počakati na jesen, saj je v tem trenutku glede na nepredvidljive razmere zaradi epidemije težko kar koli napovedati.« Poleg turizma so veliko ceno zaradi epidemije plačali tudi v storitvenih dejavnostih, katerih izvajanje je bilo v času epidemije prepovedano. »Vprašanje je tudi, kaj se bo dogajalo na področju naročil v kovinski in elektroindustriji v regiji, ki sta vezani na izvoz in s tem tudi na gospodarske razmere v državah, v katere pomurska podjetja največ izvozijo, to so Avstrija, Nemčija, Švica, Srbija, Hrvaška in Madžarska.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
Sezonske zaposlitve lajšajo situacijo
Po podatkih soboške območne službe zavoda za zaposlovanje, ki zajema tudi območje pomurskih občin na desnem bregu Mure, je bilo julija v Pomurju 6089 brezposelnih, kar je 6,8 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji. To je za odstotek manj brezposelnih v regiji v primerjavi z junijem, vendar za kar 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Maja je bila stopnja brezposelnosti v regiji 13,5-odstotna, kar je za 1,8 odstotka več kot maja lani. Najvišja stopnja brezposelnosti je v Murski Soboti (14,5 odstotka), sledijo Lendava (14,1), Gornja Radgona (12,6) in Ljutomer (10,4). »Epidemija se je zgodila v času, ko v Pomurju število iskalcev zaposlitve zaradi sezonskih del začne upadati, tako je vsako leto marca in aprila, letos pa je epidemija to spremenila,« pravi namestnica direktorice območne službe Branka Kuzmič Smolič. Dodaja, da so se po prvem šoku in zapiranju podjetij v regiji razmere hitro stabilizirale, kar je pomenilo nadaljevanje zaposlovanja in preprečitev odpuščanja. »Smo ena od območnih služb, na območju katere so posledice epidemije manjše kot drugod. To dejstvo pripisujemo ravno velikemu številu sezonskih zaposlitev.