Pomurske občine so po podatkih finančnega ministrstva od leta 2011 do konca leta 2021 iz državnega proračuna prejele za slabih 168 milijonov evrov evropskih sredstev. Sliši se veliko, a številka nam prav veliko ne pove.V predvolilnem času so imeli županski kandidati polna usta obljub o črpanju evropskih sredstev, toda to je precej zapleteno področje, ki si zasluži podrobnejšo analizo. A meriti uspešnost in učinkovitost črpanja evropskih sredstev je skoraj nemogoče, saj niti finančno ministrstvo niti vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ne razpolagata z enotnim seznamom, iz katerega bi lahko razbrali, za katere projekte so občine prejele evropska sredstva iz vseh razpoložljivih mehanizmov in skladov ter po posameznih evropskih finančnih perspektivah.
Tako smo se na 27 pomurskih občin obrnili neposredno in jih zaprosili za podatke o višini in namenu evropskih sredstev, ki so jih prejele v posameznem proračunskem letu. Večina občin nam je podatke poslala. Poglejmo podrobneje štiri največje – Mestno občino Murska Sobota, Lendavo, Ljutomer in Gornjo Radgono, ki gospodarijo z največjimi proračuni in praviloma izvajajo tudi največje investicije. Že takoj je jasno, da se podatki finančnega ministrstva ne ujemajo s podatki, ki smo jih pridobili od njih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Že stokrat je nekomu rešil življenje
Branko Raj iz Odranec je v Splošni bolnišnici Murska Sobota stotič daroval kri.
Največ za vodovod
Soboška občina nam je za obdobje 2014–2021 naštela investicije, ki so bile financirane z državnim in evropskim denarjem, v vrednosti 16,5 milijona evrov, s tem da v ta znesek niti ni vključena prva faza pomurskega vodovoda sistema B, v kateri je občina dobila vodovodno infrastrukturo za več kot 7,9 milijona evrov. Za Expano in prenovo mestnega središča so skupaj prejeli več kot 7,3 milijona evrov, dobrega 1,6 milijona evrov za vrtce, več kot 1,2 milijona evrov so dobili za ureditev okolice Soboškega jezera in gibalnega parka, skoraj 900 tisočakov pa so prejeli v okviru projekta Rešujmo skupaj za nakup gasilske avtolestve, če naštejemo finančno največje projekte. Zadnji navedeni se je izvajal v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007–2013, pri čemer je bila soboška občina vodilni projektni partner.
Občina Lendava je v obdobju 2014–2021 po lastnih podatkih prejela več kot 5,6 milijona evrov iz evropskih virov, s tem da ji je več kot 3,2 milijona evrov prinesel projekt gradnje pomurskega vodovoda, v katerega je bilo vključenih sedem občin iz lendavske upravne enote. Naslednji finančno težek projekt, za katerega so v lendavski občini prejeli evropski denar, je razgledni stolp, dobili so več kot 950 tisoč evrov. Preostale investicije, financirane z evropskimi sredstvi, so razen energetske sanacije dvojezične osnovne šole v Genterovcih v višini dobrih 308 tisoč evrov in ceste Genterovci–Redics, za katero so dobili skoraj 350 tisoč evrov, večinoma finančno manjši projekti.
Kako je na drugi strani reke Mure? V Občini Gornja Radgona pravijo, da so med letoma 2014 in 2022 poleg sredstev iz državnega proračuna pridobili še skoraj 18 milijonov evrov evropskih sredstev. Poleg tega da so zajeli še tekoče leto, ne gre za že počrpana sredstva, saj so nekateri projekti še v izvajanju. Več kot 8,5 milijona evrov navedenega zneska se nanaša na projekt pomurskega vodovoda sistema C in njegovo nadgradnjo, ki se še izvaja. Za projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju reke Mure so pridobili več kot 5,3 milijona evrov, za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja več kot 1,2 milijona evrov in blizu 510 tisoč evrov za energetsko obnovo osnovne šole. V izvajanju je tudi projekt industrijske cone Mele, za katerega so pridobili evropsko sofinanciranje v višini nekaj več kot milijon evrov.
Tudi v ljutomerski občini so nam postregli s podatkom o nepovratnih sredstvih, ki so jih prejeli tako od države kot Evropske unije, skupna višina vključno z ocenjeno realizacijo letošnjega leta je več kot 19,5 milijona evrov. Ločenih podatkov o prejetih sredstev za posamezni projekt nismo dobili, je pa mogoče ugotoviti, da je bilo največ sredstev prejetih v obdobju 2014–2016, ko je med projekti naveden tudi pomurski vodovod sistema C, kot finančno težkega pa lahko omenimo tudi projekt prve in druge faze energetske prenove stavb v lasti občine.
Dejavnik tudi dinamika črpanja
Po prejetih sredstvih gotovo najbolj izstopa Občina Grad, a razlog za to je v dejstvu, kakor so nam potrdili tudi sami, da je bila občina nosilka projekta prve faze pomurskega vodovoda sistema B. Skupna vrednost projekta je bila dobrih 49,5 milijona evrov, vendar se je ta znesek delil po številu prebivalcev vseh sodelujočih občin. V obdobju 2016–2021 je graška občina prejela evropska sredstva iz državnega proračuna zgolj v letu 2018, in to borih 43 tisoč evrov. Z gradnjo pomurskega vodovoda so povezani prilivi tudi domala vseh drugih pomurskih občin, pri Občini Puconci pa sredstva izstopajo, ker je bila investitor pri gradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki. V obdobju 2017–2021 so v puconski občini prejeli manj kot 26 tisoč evrov.
Zakaj je Občina Gornji Petrovci na dnu lestvice s pridobljenimi le dva tisoč evri v zadnjih desetih letih, je ravno tako mogoče zlahka pojasniti. Najbolj zadolžena občina v Sloveniji ima že več let blokiran račun in se zato praviloma niti ne more prijavljati na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. V Občini Kuzma, kjer naj bi po podatkih finančnega ministrstva v desetletju pridobili manj kot dvajset tisoč evrov evropskih sredstev, pa pravijo, da so leta 2015 pridobili državna in evropska sredstva v višini več kot 1,2 milijona evrov za kanalizacijo v naselju Kuzma, leta 2019 pa 15 tisoč evrov evropskih sredstev za omrežje Wi-Fi.
Če potegnemo črto, na višino pridobljenih evropskih sredstev odločilno vplivajo veliki infrastrukturni projekti, kar je logično. Tako bo tudi postavko nekaterih občin v prihodnje zviševal projekt nadgradnje pomurskega vodovoda sistema B, saj se 36 milijonov evrov vreden projekt še izvaja in mora biti dokončan do konca naslednjega leta, ker je predmet iztekajoče se evropske finančne perspektive. Pomemben dejavnik je tako še dinamika črpanja evropskih sredstev, saj je črpanje tudi zaradi lovljenja rokov intenzivnejše ob iztekanju finančne perspektive.
Povezovanje in sodelovanje
Kot pravi Dejan Bogdan, dober poznavalec evropskih politik in področja pridobivanja evropskih sredstev, je višina pridobljenih evropskih sredstev le eno izmed meril, izjemno pomembno je tudi, za kakšen namen je bil ta denar porabljen in kakšni so trajnostni učinki. »Manj sem navdušen nad projekti, kjer je osnovni motiv za črpanje evropskega denarja ohranjanje delovanja neke organizacije oziroma njeno preživetje,« pove Pomurec, ki v zadnjem obdobju različnim organizacijam svetuje pri razvoju projektnih idej in pri pripravi projektnih predlogov. Po njegovem mnenju je pri črpanju evropskih sredstev uspešna tista občina, ki projekte razvija na podlagi strateške vizije in na vključujoč način ter ob doseganju močnih trajnostnih učinkov.
Tudi sam še ni zasledil kredibilnega orodja za merjenje uspešnosti črpanja evropskih sredstev, ki bi celovito zajelo sredstva iz vseh programov in realno prikazalo trajnostne učinke porabe, zato si ne bi upal ocenjevati uspešnosti občin. »Še bolj kot o merjenju uspešnosti črpanja sredstev se je treba vprašati, kako se lahko občinam pomaga, da bi bile čim bolj uspešne. Gotovo manjše občine že zaradi kadrovske šibkosti ne morejo konkurirati večjim, ki lahko za projektno delo zagotovijo več strokovnih delavcev,« opozori pomurski strokovnjak, ki je bil v času predsedovanja Slovenije Svetu EU zaposlen pri Evropski komisiji. Rešitev vidi v povezovanju manjših občin, vzpostavitvi projektnih pisarn in iskanju sinergije z razvojnimi agencijami. Izziv vidi tudi v plačevanju strokovnih delavcev občinskih uprav, saj meni, da bi moral biti posameznik, ki dela na zahtevnem, tudi večmilijonskem projektu, za čas trajanja projekta ustrezno nagrajen, da ostane motiviran.
»Želja in idej je veliko, treba pa je upoštevati finančno in kadrovsko realnost glede števila projektov, ki jih lahko ena občina izvede,« poudari Bogdan in opozori na pomen načrtovanja z oblikovanjem seznama prednostnih projektov več let vnaprej. Tu bi lahko imeli vlogo načrti razvojnih programov (NRP), ki jih občine sprejmejo vsako leto ob proračunu in zajemajo predvidene investicije v štiriletnem obdobju ter vire njihovega financiranja. Programi pa so velikokrat zgolj želje, ki ostanejo na papirju, saj je veliko projektov še v povojih in se vsako leto le prenašajo v naslednji NRP brez bistvenega napredka pri realizaciji. Leto 2023 bo z razpisi zelo bogato, poleg 3,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev naj bi se začelo pospešeno črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki prinaša 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 705 milijonov evrov posojil.
Ravno pred božičnimi prazniki je bil objavljen javni razpis za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena s sredstvi iz NOO, ki bo gotovo zanimiv tudi za soboško občino. V letošnjem letu bodo v polni meri zaživeli tudi čezmejni programi, na voljo bodo še razpisi iz transnacionalnih programov. »Če k temu prištejemo še skupno kmetijsko politiko, razpise LAS in centralizirane programe, bomo mogoče celo priča največji koncentraciji razpisov doslej,« ocenjuje Bogdan, ki pravi, da je zato zelo pomembno, da so občine pripravljene in imajo že danes v predalih vsaj nekaj projektnih predlogov, saj se bodo le tako lahko pravočasno in kakovostno odzivale na objavljene razpise. »Zelo bi se želel čim več povezovanja in sodelovanja med občinami ter drugimi deležniki, kajti na ta način bodo projekti še boljši in dosegali večje učinke ter prispevali k razvoju celotne pomurske regije,« je rekel strokovnjak za evropske projekte.
Različno zahtevni
V vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki jo vodi Aleksander Jevšek, pospešeno pripravljajo slovensko uredbo za izvajanje kohezijske politike, prvi razpisi za kohezijska sredstva finančnega obdobja 2021–2027, ki se bo sicer izvajalo do konca leta 2029, pa so po besedah ministra predvideni v prvi polovici letošnjega leta. Glavna prednostna področja kohezijske politike so znana, evropske milijarde bodo namenjene za zeleni prehod, razvoj, raziskave in inovacije, za socialno vključenost, trajnost in pametno mobilnost, za teritorialne pristope, kot sta urbani in lokalni razvoj, ter za savinjsko-šaleško regijo zaradi opuščanja uporabe premoga.
»Še prej pa bodo objavljeni razpisi čezmejnih programov Interreg. SVRK je za programsko obdobje 2021–2027 že tretjič dobila mandat za upravljanje treh čezmejnih programov, in sicer z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Skupna vsota evropskih sredstev za te tri čezmejne programe je 99,2 milijona evrov,« poudari Jevšek in napoveduje prva razpisa programov Slovenija-Madžarska in Slovenija-Hrvaška predvidoma februarja oziroma marca prihodnje leto, za program Slovenija-Avstrija pa je bil razpis objavljen 16. decembra.
Razpisi so, kot ocenjuje Bogdan, različno zahtevni, treba pa je razumeti, da imajo tudi ministrstva in drugi akterji ogromno dela pri njihovi pripravi, ocenjevanju projektnih predlogov in nadzoru kasnejšega izvajanja izbranih projektov. »Če tisti, ki razpise izvajajo, in tisti, ki se nanje prijavljajo, svoj del naloge opravijo maksimalno odgovorno in kvalitetno, se bomo zelo približali tistemu, kar imenujemo učinkovito črpanje evropskih sredstev,« še podčrta pomurski strokovnjak.
Ali se pri evropskih razpisih pojavljajo sporne, morda celo koruptivne prakse? Tega Dejan Bogdan ne upa priznati: »Skrajno demotivacijsko bi bilo, da pri izboru projektov ključni merili ne bi bili odlična projektna ideja in kvalitetno pripravljen projektni predlog. Nočem verjeti, da se mora odličen projekt umakniti manj kvalitetnemu, ki je zlobiran. To bi bil pljunek v obraz vsem tistim, ki tedne in mesece garajo, da bi pripravili čim boljše projekte.«
Kje so priložnosti za Pomurje
Kohezijski minister Aleksander Jevšek pomurskim občinam svetuje, naj pripravijo dobre projekte, ki so skladni s prednostnimi področji kohezijske politike, saj bodo tako učinki po izvedenih projektih čim boljši. »Predvsem za manjše občine je pomembno, da se povezujejo bodisi prek razvojnih agencij ali prek skupnih prijav na razpise, kar spodbuja tudi Evropska komisija,« poudari minister in doda, da so priložnosti za pomursko regijo številne. Teritorialni razvoj je v programu evropske kohezijske politike 2021–2027 namreč predviden na naslednje načine: lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD - Lokalne akcijske skupine LAS), trajnostni razvoj mest – celostne teritorialne naložbe (CTN) in regionalni razvoj (DRR – dogovor za razvoj regij).
Projekti CLLD naj bi zagotavljali ustrezno dostopnost storitev tako v urbanih središčih kot na podeželju, izboljšali področje dolgotrajne oskrbe in preventivnih zdravstvenih ukrepov, spodbujali medgeneracijsko sodelovanje, krepitev kompetenc ter skrbi za prikrajšane skupine. Pristop CTN bo uporabljen za podporo projektom urbane prenove. DRR zagotavlja sredstva za razvojne projekte v posameznih slovenskih regijah, ki jih te same predlagajo. To med drugim pomeni, da se morajo občine znotraj regij povezovati in sodelovati. »Bi pa izpostavil tudi tako imenovani švicarski prispevek. Gre za 16 milijonov švicarskih frankov, ki bodo Sloveniji na voljo od leta 2023 za vlaganja v obnovljive vire energije. Sem sodijo tudi agrosolarni sistemi in plitva geotermija, kar je zagotovo priložnost za pomursko regijo,« je še navedel kohezijski minister za naš časopis.