vestnik

(FOTO) 30 let od prvega mednarodnega srečanja na tromeji

Maja Hajdinjak, 26. 5. 2019
fotografija Nataša Juhnov
Aktualno

Včeraj je v sklopu 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom na tromeji v Trdkovi potekala slovesnost, na kateri so se spomnili 30-letnice mednarodnega srečanja Slovencev, Madžarov in Avstrijcev prav na tem mestu, 27. maja 1989.

Prireditev je otvoril orkester iz St. Martina an der Raab, za njim pa so nastopili učenci Ljudske šole St. Martin an der Raab, ki so zapeli dve pesmi. Povezovalca sta zbrane nagovorila v vseh treh jezikih. Župan občine Kuzma Jožef Škalič je povedal, da je bil že pred tridesetimi leti cilj tistih, ki so se na tromeji prvič zbrali, srečevanje, in da je vesel, da jim to uspeva vsako leto vse od takrat. Župan občine St. Martin an der Raab Franz Kern je dodal, da upa, da se temno obdobje zgodovine, ko so te ljudi ločevale meje, nikoli ne bo ponovilo in da se bodo lahko še naprej srečevali tako odprto. Župan občine Gornji Senik Gabor Ropoš pa je delil poseben spomin, prireditve pred 30 leti se je namreč udeležil tudi sam. »Dogodek mi je najbolj ostal v spominu po tem, da sem na poti domov nabral največ jurčkov v svojem življenju,« je povedal in nasmejal zbrane.

6a13e6bcdb88588e30a4315dbedce302
fotografija Nataša Juhnov
Zbrane so nagovorili tudi aktualni župani treh obmejnih občin.

Prireditve se je udeležila tudi Olga Belec, sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu. Poudarila je, da razlike v razvitosti med državami sicer še obstajajo, ampak se prav zaradi dobrega sodelovanja ob meji zmanjšujejo. »Gospodarski razvoj obmejnih področij bo prispeval k temu, da bodo ljudje lažje našli zaposlitev v domačem okolju,« je dejala in še: »Urejen položaj manjšin je v tem prostoru bistven predpogoj za odlične odnose na drugih področjih in manjšinske pravice se dandanes v glavnem uresničujejo.« Obenem je povedala, da v Uradu upajo, da bo madžarska vlada sprejela njihov predlagani program gospodarskega razvoja v Porabju, ki ga je pripravila slovenska manjšina. Prav tako upajo, da se bodo v kratkem uresničile napovedane slovenske investicije v Porabju, ki bodo zagotovile dodatna delovna mesta in pomagale ohranjati slovenski jezik. »Da ne bi bilo mej med nami, ne tistih državnih in ne v glavi,« je zaključila. Kuzmiški župan pa je kasneje za Vestnik še povedal, da je Belčevi ponudil predlog, ki ga bo prenesla v Urad, da bi se odslej obeleževanje spomina mednarodnega srečanja na tromeji pospremilo z večdnevnim dogodkom, v okviru katerega bi vsako leto potekal tudi simpozij.

7549100efc6c254515f8479aade0defe
fotografija Nataša Juhnov
Olga Belec.

Zbrane je nagovorila tudi Erika Köleš Kiss, zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu, in povedala, da se je v preteklosti seveda vsaka skupnost »obdala z mejo«, vsako skupnost namreč določajo neke specifične lastnosti, vendar meje ne smejo biti ovire, ograje, temveč so dobre le v primeru, če delujejo kot mostovi. Dodala je, da je pomembna skupna točka vseh treh dežel turizem in da morajo prav zato imeti urejene pešpoti, kolesarske poti, ceste, vlagati v gostinstvo in kulturno ponudbo.

3649c36c8f41807463ca529a3a87964e
fotografija Nataša Juhnov
Erika Köleš Kiss.

Med govorniki je bil tudi deželni glavar Gradiščanske Hans Peter Doskozil in povedal, da se predvsem tisti, ki se spominjajo časov pred ukinitvijo žice, zavedajo, kako pomembno je, da danes živijo v stabilni regiji in da smo meje presegli. Prireditve so se udeležili tudi trije nekdanji župani, ki so pred tridesetimi leti skupaj simbolično prerezali železno žico: Andrej Gerenčer, župan Murske Sobote, Martin Ropoš, župan Gornjega Senika, in Franz Kern starejši iz občine Fürstenfeld ter spomnili na tisti dan, ko se je na tromeji zbralo čez 1000 ljudi. Takrat so na vrhu tromeje poleg spomenika posadili tudi lipo kot simbol miru, ki raste še danes.


Ob govornikih je dogodek popestril še nastop madžarskega pevskega zbora, ki je zapel tudi pesem v slovenščini, in nastop otroškega pevskega zbora OŠ Kuzma, uradni del prireditve pa se je zaključil z evropsko himno.

67ea1cc3f45f0e7579a77a615a49ecc7
fotografija Nataša Juhnov

3b975ca9bc302b7b39e6a4bdad1605b6
fotografija Nataša Juhnov

94c790ec4cc98e782558848fb78219fc
fotografija Nataša Juhnov

c3cfb91ad0dad59b90f37094d17bcbf5
fotografija Nataša Juhnov

cc5ea6a15d43f88f6d216ee020be620b
fotografija Nataša Juhnov

1843c7251d3f8f2e67b04941a9b171fd
fotografija Nataša Juhnov

cd6eb189e9ad66e8570d0e9fb77a510b
fotografija Nataša Juhnov

e0e93e3b328ca3f44881272b1c0a9496
fotografija Nataša Juhnov
Otroški zbor Ljudske šole St. Martin an der Raab.

4a50047b1e82d7f3f765331e1db66a75
fotografija Nataša Juhnov

e8265acccb8ea129260a6a59ddb5ef14
fotografija Nataša Juhnov

b5763dcbea057d6eff801cda99020361
fotografija Nataša Juhnov

7adff8476b1433e93b2b07556fe5b3b1
fotografija Nataša Juhnov

63fba2ef1a8484f278f9ec9aac56470c
fotografija Nataša Juhnov

2e71f316fe805b492c345062e58decba
fotografija Nataša Juhnov

7055b3e18c80968adccfdb6381997509
fotografija Nataša Juhnov