V Sloveniji je koruza letos posejana na približno 65 tisoč hektarjih, od tega je približno 40 odstotkov silažne koruze, preostalih 60 odstotkov pa je namenjene krmi. V pomurskem prostoru, v katerem se pridela približno polovica celotnega slovenskega pridelka koruze, je ta posejana na 15 tisoč hektarjih. Zaradi izrednega sušnega obdobja, ki je po dobrem desetletju ponovno močno prizadelo predvsem kmetovalce, so ti nad letino koruze razočarani.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Uspešna pomurska veterana na državnem prvenstvu
Na Ptuju je bilo državno atletsko prvenstvo veteranov v dolgih metih. V kategorijah od 35 do 85 let je nastopilo več kot 60 atletov.
Na izrazito lahkih peščenih tleh je namreč pričakovati tudi do 80-odstotni izpad pridelka, kar bo posledično pomenilo manjko za proizvodnjo hrane za živali in posledično tudi manj za slovenskega potrošnika hrane. "Ker Slovenija ni imuna na energetsko krizo, na ukrajinsko-rusko krizo in na podnebne spremembe, bo seveda manjša letina ob vsem naštetem pomenila ogromne finančne izpade za pridelovalce, hkrati pa na podražitve hrane v praktično vseh sektorjih. Koruza je namreč ena najbolj razširjenih kultur na slovenskih poljih," je pojasnil Branko Virag, član uprave Skupina Panvita, kjer si tudi zato želijo dvigniti stopnjo samooskrbe v državi na višji nivo.
Odkupna cena za tono suhe koruze, ki je tržno blago, danes pri Panviti znaša 305 evrov, kar predstavlja 35 odstotkov več kot lani. Po besedah Viraga se bodo letos stroški pridelave s to odkupno ceno verjetno še pokrili, vprašanje pa je, kako bo naprej, saj je pričakovati, da se bo cena gnojil, ki jih na trgu praktično ni mogoče dobiti, še zviševala.
O odstotku podražitve hrane je sicer še preuranjeno govoriti, se pa bo poznalo v vseh sektorjih, začenši v mlinskem sektorju, torej pri moki in pekovskih izdelkih, pri mleku, mesu in mlečnih izdelkih. "Praktično ni surovine oziroma dodatka, ki se ne bi povečal," tako Virag.
Več o razmerah na trgu koruze in letini pa v prihodnji številki Vestnika.
