V pridigi je najprej spomnil, da je praznik Marijinega vnebovzetja leta 1950 uvedel tedanji papež Pij XII., ko je razglasil versko dogmo, da je bila Jezusova mati z dušo in telesom vzeta v nebo. Vendar je bila vera v Marijino vnebovzetje razširjena že veliko prej in že prvi kristjani so častili Marijo, je dejal Aracki. To čaščenje Marije se je ohranilo do danes in se tudi v Cerkvi na Slovenskem potrjuje zlasti ob praznikih, kot je današnji. "Kako očitno je to, ko poromamo v Marijina svetišča, ko gremo okrog oltarja, ko vidimo votivne podobe, zahvalne napise, slike, fotografije, vse, kar ljudje puščajo. S tem izražajo vero, da nam je Marija blizu in da lahko vse sprejme v svoje srce." Prav vera, da vsakogar čaka prostor pri Mariji in Bogu, pa je osrednji pomen današnjega praznika, je še poudaril slavnostni pridigar.
Tako kot je že tradicija, je bil ob današnjem proščenju pri Gradu tudi velik kramarski sejem v središču kraja Pörgi, ki je prav tako pritegnil številne obiskovalce.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vestnikova osebnost Pomurja je postala ambiciozna športnica
Medijska hiša Vestnik je s pomočjo bralcev izbrala Vestnikovo osebnost Pomurja minulega leta.
