Ravnateljica Jasminka Krpič je uvodoma dejala, da je namen dogodka ohranjati tradicijo in pokazati učencem težko delo dedkov in babic brez kmetijske mehanizacije: »Takšni dogodki so nas izoblikovali v ljudi, kot smo danes.«
Dnevi evropske kulturne dediščine sicer letos potekajo pod motom Dediščina#umetnost#razvedrilo. Koordinatorko dogodka Jožico Fükaš pa veseli, da je Slovenija v evropskem merilu po številu dogodkov na število prebivalcev med 50 sodelujočimi na samem vrhu, zastopane pa so vse slovenske regije. Lani so dogodki privabili več kot 50 tisoč obiskovalcev, letos jih pričakujejo več, saj obisk iz leta v leto narašča. »V teh dneh se odpirajo vrata spominov, ki v pestrem dogajanju povežejo starejše in mlajše, mesta in vasi. Skratka dediščina oživi,« pristavi Fükaševa.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V šalovski občini dobili direktorja občinske uprave in sprejeli letošnji proračun
Obnovili bodo tudi lokalno cesto Šalovci–Adrijanci.
Osnovna šola že vrsto let sodeluje pri projektu in osrednji dogodek vedno obarvajo medgeneracijsko: »V minulih letih smo prikazali med drugim tradicionalne koline, pa ličkanje koruze, stkali smo tudi platno iz lana. Učenci pa običaje vedno prikazujejo s starejšimi ljudmi, tako izmenjujemo znanje in izkušnje,« pove Fükaševa, tudi mentorica dramske skupine, ki šteje 16 članov.
Vloge žanjcev in žanjic so na humorističen način odigrali osnovnošolci. Žetev je bila, kot so je bili vajeni nekoč: na roke. Med tem ko je žanjec s posebej za žetev prirejeno koso kosil žito, so žanjice za njim pšenična stebla povezovala v snope in jih zlagale v obliki križa. V drugem delu so vajeti prevzeli starejši in začeli z mlatitvijo, najprej s cepci, nato z ročno mlatilnico. »To je restavriral Štefan Horvat iz Boreče,« pristavi koordinatorka.
V nadaljevanju so zrnje od plev očistili z rešetom in posebnim strojem tako imenovanim 'bintom', slamo pa spravili. »Nekoč so mali kmetje na Goričkem slamo zlagali v kopico z lesenim drogom na sredini oziroma po domače 'bagle', veliki kmetje pa v 'oslice', in sicer pravokotne oblike,« razloži Jože Rogan iz Trdkove, eden izmed redkih slamokrovcev v Sloveniji. S to tradicionalno obrtjo se ukvarja že več desetletij, znanje pa je prenesel tudi na sina Damijana. Kot pravi, se zanimanje za slamnate strehe povečuje, predvsem v Avstriji. »Hiše s slamnato streho so danes pravo bogastvo, nekoč so se te kritine posluževali bolj siromašni,« še pristavi Rogan, ki za pokrivanje uporablja slamo, ki jo pripravljajo sami na poseben način.
»Žetev je nekoč v naših krajih bila pravi praznik in pšenica izjemnega pomena, saj so s pšenično moko preživljali številčno družino pa tudi živali. Zato so mlatilnico, ko je potovala po vaseh, okrasili z najlepšim cvetjem. In tako počastili,« meni Fükaševa.
Potekale so tudi različne delavnice, osnovnošolci so izdelovali izdelke iz slame in pilili pekovske veščine.
